|
Katy78 -> RE: Odnos do hrane (22.8.2012 15:03:45)
|
Pri na je podobno. Nekje do leta in pol je pojedel vse, kar si mu dal, zdaj pa stvari, ki jih je prej oboževal, niti poskusit noče več, npr. sirni namaz ali kakšen drug sir, marmelada, pašteta, jajčka na oko ali umešana jajčka - te stvari je prej npr. jedel za zajtrk/večerjo, zdaj ni šans, da bi sploh poskusil. Isto niti poskusit noče jogurta ali skute, niti pudinga noče več (niti kupljenega niti doma narejenega), edino Monte mu gre v rito pa sladoled tudi. Sadje je katastrofa, je samo jabolko in sem ter tja kakšno banano in hruško, do leta in pol pa je jedel grozdje, lubenico, nektarine itd. Jaz sem se že sprijaznila in ga samo vsake toliko vprašam oz. mu ponudim, ampak noče. Edino pri tašči je parkrat nabiral maline in jagode in jih potem tudi pojedel ampak to je za na prste preštet, kolikokrat je bilo. Sem ga tudi jaz na to foro, da naj vsaj poskusi, preden reče da ni dobro, in potem po dolgem prepričevanju vzame v usta in valja toliko časa, da na koncu pljune ven, zato ga več ne silim, da naj vsaj poskusi. Je pa sreča, da zelenjava mu pa gre, npr. v zelenjavni juhi poje vso zelenjavo, od nekdaj obožuje zeleno solato (je kar panika, če pri kosilu kdaj ni solate), kumare v solati, fižol v solati, rdečo pesp, zadnje čase pooje veliko paprike, če jo narežem v zeleno solato, všeč mu je, ker hrusta, rad ima tudi kislo zelje in repo, špinačo, korenje iz juhe ipd. Mu pa večkrat povem, da nekateri otroci nimajo za jest, zadnjič je na TV videl od suše popokano zemljo in je spraševal, kaj je to oz. zakaj je popokana, pa sem mu razložila, pa da potem ne more rasti zelenjava, pa koruza, pšenica, da potem ni makarončkov, pa kruha itd. Pa da v Afriki ni dežja in da je zemlja ves čas taka in da otroci nimajo za jest. In kar kapira, se mi ne zdi prav nič premajhen, da mu na njemu primeren način take stvari razložim.
Pri nas je tako, da če začne pri mizu mutit in se afnat, ga opozorim, da mu bom krožnik vzela in če ne zaleže, mu ga res vzamem. To vedno vžge, zato se kar lepo obnaša za mizo. Mi je pa bilo smešno zadnjič oz. šlo mi je na jok, ker se mi je prav zasmilil. staknili smo neko trebušno virozo in je cel dan bruhal zato sva morala čez noč ostati v bolnici na infuziji. Od jutra revež ni jedel oz. je zajtrk izbruhal in potem še cel dan bruhal, infuzijo je dobil ob 16h in potem 3 ure ni smel jesti. Revež je ležal v postelji in mi našteval, kaj vse bi jedel, med vsem tem je bilo ogromno stvari, ki jih sicer sploh ne povoha. Kakšni 2 uri je revež sanjaril o hrani potem pa zaspal in ko je bila večerja, je z levo roko (v desni je imel infuzijo) pojedel vso rižoto, niti pikica ni padla na mizo ali na tla (doma je vedno kaj na mizi, na njemu ali na tleh), celo koruzo v solati je pojedel.
|
|
|
|