Tippi
|
IZVIRNO SPOROČILO: Poka
Jaz pa hodim ful ne rada in vedno rečem, da je za stare mame  No, sam to zato, ker moj ne pozna nobenih poti in pol je to sprehod po cesti, dolgčas... Drugače pa imam edin problem, da če grem na kak hrib, da težko dol pridem, ker me kolena bolijo navzdol. Drugače pa ko sem bila še na faksu, sem na Šmarno goro pretekla od spodaj do gor brez da bi se ustavila. In an ene par takih hribčkov mi ej bilo kar fajn it, npr. enkrat na Storžič s kolegom, ki res pozna vse poti in je ful faca in teče te gorske maratone. S tem istim sva tud včasih tekla ob štirih zjutraj po par km... Bil je kondicijski trener v klubu kjer sem jaz včasih trenirala, ampak sva malo pretiravala, ker sem jaz hotela držat njegov tempo in me je po nekaj dneh čist sesulo. Potem sem tekla sama raje. Danes pa smo šli hodit v en hrib (ne vem koliko stopinj navzgor, v bistvu je že plezat treba) s kolegico, njen fant je pa preplezal Mont Everest nekaj let nazaj in očitno sta si usojena, ker tud izbira take ekstremistične poti... Pa še otroc so podedovali, očitno... En del je bil za preplezat in njej ni bilo problem še s tamalo v nahrbtniku. Jaz sem skoraj telebnila dol. Pa ker je bilo samo kakih par metrov na dtlemi, se se mogoče samo malo potolkla, edin problem bi bil, kr so tla bila velike skale... No, ampak je bilo res fajn, tak lep dan je bil in res veliko zamujam. Srečali smo pa nekaj ljudi, ki se jim vidi, da so skoraj vsak dan na kakem takem pohodu.
Poka  Hribi in gore niso (samo!) za stare mame (čeprav moram priznat, da je kakšna stara mama daleč pred mano, kar se kondicije tiče ) Iz prve roke upam to trdit  Okrog hribolazenja bi lahko napisala celo stran... ma kaj stran, roman
hec je v temu, da nekdo jemlje to kot brezvezen napor in sploh ne zna uživati v stvareh, ki se ti zgodijo na poti na vrh. Sam vrh je sicer lepo osvojit, ni pa to poanta hribolazenja, kot nekateri mislijo, češ, kaj rinem gor, sej nič ni gor . Uglavnem meni gorništvo pomeni, da si "privežem dušo". Z opazovanjem narave, dihanjem gorskega zraka, božanjem skorij dreves, dotik mehkih oblakov, pogledi v neskončnost, poslušanje tišine, vonjanje zemlje, mokrih tal in skal, in še mnogo tega (saj sem rekla, roman bi lahko napisala ) Kje so še užitki zimskih vzponov. Škripanje derez, rdeča lica in neskončna belina, ki jo doživiš tam zgoraj. Da o dobri družbi sploh ne govorim. Skratka vse to je užitek za dušo in telo.
Mogoče sem pa katero prepričala, da gre mal v hribe
ps. Danes mam musklfibr
< Sporočilo je popravil Tippi -- 7.1.2013 8:19:45 >
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
in je sestop vedno vrhunec vzpona 
in sem šla kar s strahom na naseldnjo... in je bilo kot dan in noč. Kot bi imela na novo rojeno koleno 
Nič še ne bo z mojo Šmarko. Tippi ko bo lepše vreme se pa zmenima za eno turo. In ko osvojiva vrh, kofetkava... to je najboljša nagrada na vrhu hriba. 
Mogoče mi uspe, mogočeeee 
