sazi
|
IZVIRNO SPOROČILO: taška30 Sazi, glede bolečin v kolku ne vem svetovati, ker mene kolki nikoli ne matrajo, je pa dejstvo, da je mene tudi po 15-em km začelo matrati marsikaj, bolela so me kolena, kar me nikoli prej niso, gležnji, po stegnih sem čutila rahle krče ob vsakem koraku , svoje stare superge sem spoznavala na povsem neke nove načine... itd... Ampak meni se je to zdelo pač normalno, glede na to da prej nikoli nisem tekla več kot cca.10-12km. Hvala za tole. Sem tudi sama podobnega mnenja. 21 km je kar veliko. In treninga nikoli nisme imela daljšega od 13 km. Pa po mojem me še malo živci izdajo - imam vedno malo treme pred tekom - v smislu ali bom zmogla epo do konca oddetči ali me bo kaj bolelo in pa seveda veselje ob velikem dogodku. 2 dni po 21-ki sem bila čist boga, musklfiber nor, navzdol po stopnicah sem hodila počasneje kot moja 90 letna babica, vsest se na wc školjko je bil cel projekt , po dveh dneh je pa minilo, brez kakršnihkoli posledic. No, temu se pa da zelooo lepo izognit z nekaj minutami za strečing po končanem teku. Jaz res nikoli nimam muskelfibra. Naredim pa 4 razteze za vsako nogo. Da bi pa jaz recimo, kot je ena predlagala, sama za vajo odtekla 21 km pa vem, da zame ne pride v poštev. Ma, v sanjah ne. Do 15 še mogoče, za več pa nujno rabim navijače ob progi. Jap, se popolnoma strinjam. Nekaj kilometrov, ki bi mi bili drugače popolnoma odveč oddehtajo ljedje ob progi in drugo dogajanje. Se mi je poznalo na Kraškem maratonu - je bilo težje, ker so bili vmes kar kilometri z velikimi "luknjami" - je pa privlačno na drugačen način - tek med zelenjem in v naravi, v tičini, otem pa spet vasica, nekaj ljudi in glasba... Drugače pa: taska30, si ti morda moja tekaška dvojčica? (če odmislim starost - če to pomeni tvojih 30 v nicku - sem kar nekaj čez)
|