ronja
|
Res, da je od nekdaj ta RR bil taki, da si moral prav brskati, da si našel kak PRAKTIČEN nasvet Odvisno, kaj je zate praktično: zame je parktično, da se dobro počutim s svojo odločitvijo. Torej, da če vprašam mamo, da me ne mori zadaj: "kaj pa če je to naredila samo meni na ljubo". Ti zaupaš, da mama ne bi nečesa delala samo zate, ampak samo zase, če bi ji bilo to res všeč ali pa te mogoče to, da bi nekaj naredila samo zate, ne sekira preveč. Smo različni. Avtorica se sekira, sicer sploh ne bi teme odprla, ampak ob prvi priliki bleknila: "mami, veš, sem si premislila - jaz bi takoj zamenjala stanovanji!" Kar se tiče odgovorov: navadno tu ljudje napišemo to, kar mislimo, da bo avtorju teme najbolj pomagalo. Imamo različne stile, večinoma pa se po moje vseeno trudimo pomagat. Ni rečeno, da to komu rata, vendar kot ej dala lilijana primer: samomorilcu ne bi pisale debeline vrvi in ga učile zavezat vozla, ampak bi ga poizkušale odvrnit od namena. Ker bi pač večina mislila, da mu tako bolj pomaga. TI lahko še vedno daš svoj praktičen odgovor. In avtorica ga lahko še vedno upošteva. Ampak kot vidiš, tudi njej ni tako enostavno... , ampak včasih je res treba na enostavno vprašanje, odgovort enostavno. Če pa avtorica med samo debato pokaže zanimanje (poda kakšno informacijo več) in si odkrito želi še "slišat" naše mnenje, se debata pač nadaljuje. Tippi, ampak saj je že v 1. postu napisala, da jo skrbi, da ji ne bi mama ugodila proti svojim željam... Pridem sem z vprašanjem, ki se mi zdi težko za rešit. A ni bolje, da mi vsaka napiše, da ni težko, da se bo lahko rešlo, da kak nasvet za HITRO in ENOSTAVNO rešitev, naj bom pogumna in "go for it", kot pa da dobim 3 strani napisano, kak je res težko? Če je stvar res enostavna, potem je to boljše, ja. Če pa ni enostavna, je pa boljše, da se zavedaš morebitnih posledic in si nanje pripravljena. Evo banalni primer: predno se je moja prvorojenka rodila, sem mislila, da ti dojenček konča življenje, da je groooozno naporno, pripravljena sem bila na atomsko bombo. In ko tisto malo bitje samo spalo ni, sicer je bilo pa zelo luškano, se je smejalo in je bilo zelo zadovoljno na rokah in zizi, sem bila vsa srečna. Ker je bilo tako izi: samo nosit si jo moral, pa je bila srečna, pa še celo nekaj ti je dala nazaj! Če bi pričakovala tisto idilo, ki jo nekatere, bi se mi pa seveda zrolalo ob dojenčku, ki ni spal drugače kot na rokah! Štekaš? Meni je pomagalo to, da sem pričakovala vse možno in bila potem zadovoljna s tem, da ni bilo najhujše:). Isto je bilo zdaj. Sem mislila, da bo atomska bomba, pa kar gre:) Če bi si rekla: ah, saj s tremi malimi doma bo pa pesmica, super bo, ves čas bomo nekaj počeli in mali bo spal itd... potem bi se mi pa sistem sesul.
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|