ronja
|
nina, če ti poizkušam prevest bakfarka (je res, da ima zelo svojevrsten stil, samo dostikrat zadane bistvo;):
dokler o bivšem razmišljaš, se nanj jeziš, njegova nezrelost v tebi budi precej močne občutke (kakor je brati),... do takrat še nisi čisto opravila z njim. Ker si čutila potrebo, da si z njim dopisuješ tudi še potem, ko si že zelo jasno videla, kam pes taco moli... in si potem čutila potrebo, da se o njem dalje meniš še tu, štekaš? Je lepo, da sporočiš, kako se stvar razide, ampak se to da precej jedrnato: "hotel je avanturo, pa nisem bila za". In enako lahko njemu sporočiš: "Ne, hvala, vikend paket me ne mika."
Lej, kot si ugotovila, sem eno veliko gobezdalo, ampak včasih dosežeš največ z malo besedami, praviloma pa to velja vedno, kadar z nekom nočeš imeti opravka. Kadar hočeš, da otroci pospravijo, se navadno najbolj obrnejo, kadar si samo jezna in se zadereš: "Takoj!" Ne takrat, kadar jim lepo razlagaš: "Poglejta, punci, vidve sta jih razmetali, vidve jih morata pospravit, jaz moram naredit to pa to, igračke moramo pospravit zato, da ne hodimo po nijh, da se ne izgubijo, da se lahko usedemo na tla itd. itd..." Štekaš, kaj mislim? Tudi jaz malima kdaj tako razlagam - ampak ne takrat, kadar hočem, da takoj zrihtata, ampak takrat, kadar imamo za to čas in zato, ker sem pač rada z njima in je to, da se pogovarjamo, zakaj je kaj treba, del odnosa. IN v tem tiči keč, ki ti ga vsi naprej mečejo: ti njemu razlagaš, kako in kaj, zato, ker si še vedno želiš nek odnos. Pa čeprav tak, da te on peca, ti pa ponosno odkimavaš, ti je to po svoje všeč - da ti občutek, da si zaželjena in da nisi nič izgubila - ker on bi te itak še vedno imel, sicer samo po strani, ampak veš, da si s takim itak nimaš kaj pomagat in si zato zadovoljna. Ampak sploh super bo takrat, ko tega ne boš več rabila. Verjetno si zdaj videla, da res nima smisla in bo to kmalu:).
Zaradi tega je bakfark provociral s tem, da se boš izselila - češ, da ti tvoj partnerski odnos ne daje dovolj oz. ti vanj ne dovolj, da bi bilo dolgoročno ok. Sama sem seveda malo bolj optimistična (moramo bit različni na forumu, da se malo zravna;) in mislim, da si rabila to zdaj in da te je mogoče to izučilo, da ne boš iskala iste reči v prihodnje. Mene je zbodlo to, da se z možem ne moreš o tem pogovarjat - ampak tu smo pač različni in imamo različne odnose: enim je fajn, da so partnerji vsaj malo ljubosumni in se tako počutijo bolj zaželjene. Meni bi bilo to naporno, mi je logično, da se pogovarjam z bivšimi. Tudi če se lubi ne bi pogovarjal z nikomer, ki je kdaj karkoli probaval... hja, no, bi mel kakega kolega manj;). Noben ne dela neke strašne panike okoli tega - dokler jaz povabila ne sprejmem, dejansko nima neke strašne veze - če pa ga, bo pa jezen name, ne nanj... Tvoj mož se pač rajši jezi na fante, ki kaj probajo, pa se mu ni treba nate - kar je lahko tudi čisto ok, če vama dela:).
Zabavno je bilo pa po moje vsem na tej temi, še tebi;).
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Natisni
Vse znamo bit zmaji (vprašaj mojo mami, hehe:D). Meni se zdi to, da znaš tudi znoret dobra lastnost... Mislila sem, da pri tebi verjetno ni tako, da bi te razjezil referent, pa bi se potem razpi* na tamalo, ki ni nič kriva - to se mi zdi narobe. NI pa narobe, če ji tečno rečeš: "daj mi zdaj mir, ker sem tečna, me je ... razjezil."
). Ampak, ko vidiš, da je tip po 10 letih še slabši kot je bil 
Je bilo čisto dovolj. 
faca
