|
mishk -> RE: me vara? (14.6.2012 13:21:09)
|
evo, sem mela namen porocat, ampak imamo norisnico.. pred dnevi sem ga postavila pred dejstvo, itak je vse zanikal, da nimata nic, da nista bila kontaktu ze dve leti... gledal v oci in lagal.. super res... ko sem cist znorela, nej ne laze, je izjeclal, da je brisal vse skupi zato, da ne bi tezila pa da res ni bilo nic, par sms, no po parih sms valjda, kaksen spotakljiv pade.. ko sem se drezala, je le izdavil, da je sla mimo njegove sluzbe in sta sla na caj, pa se slista, kot kolega pac (in mi da primerjavo, tko kot se ti slisis z Marijo (najboljso kolegico).. sem rekla, da ce sta taka fajn kolega, nej jo domov povabi, da ji bom kavo skuhala.. da to pa ne.. in da zdej sploh ne bo vec na noben sms in klic odgovarjal od katere koli bejbe in da se bo osamil.. res fajn pristop za pomiritev njegove slabe vesti, meni pa nabijanja le-te, kolk zajebana sem, da mu preprecujem socialne stike... ok, v njegovo obrambo res lahko recem, da sem kdaj sitnarila, ce se je dobila s kaksno zensko..razmisljam sploh zakaj, ne vem, pac sem.. mejbi zato, ker je bolj malo doma in potem to dojemam, da se tisti cas ko je frej in bi bil lahko z druzino, hodi raje na pijacke okol... aja, pa obrazlozitev sem dobila, da ce se tko pogovarja okol z bejbami pol tud mene bolj steka, ker vsaka pojamra cez svojega parnerja in potem vid, kaj zenske rabimo in pogresamo?? in seveda on dela za druzino ves cas, kaj ne vidim tega? ce bi imel druge nacrte bi verjetno drugace igral?
barfark: se vedno sem mnenja, da imam pravico vedet, kaj se dogaja za mojim hrbtom.. ce ga namaka okol in s tem ogroza moje zdravje, sorry, sem udelezena in hocm vedet, ja? in ji ga z najvecjim veseljem odstopim, naj ga ima skupaj s prdenjem, smrdecimi stunfi, usranimi gatami in presvicanimi srajcami.. ker to je realnost enega odnosa... ne zivim v idealnem svetu z vitezom na belem konju, ampak z nekom ki zelo ustreza zgornjemu opisu... in ne nism brez greha, nikoli pa se nism zapletala v stvari, za katere sem predvidevala, da bi ga z njimi prizadela (torej pristop: drugemu ne naredi, kar ne želiš, da on naredi tebi), oziroma ja, enkrat sem se znasla v eni neumni kocljivi situaciji, pa sem sla k njemu in mu rekla, lej tole se mi je zgodilo, ni bilo nic, vem pa, da je pa hudo cudno za slisat, zelim pa da zves od mene, ker nocm, da pride od kod drugod....no in neki tazga pricakujem kontra.. ampak ocitno sem cudna..
kot sem omenila je najin odnos kar nekaj let dalec od idealnega, njemu je bilo bolj ali manj kul, vsaj nikoli ni nic rekel.. jaz sem (neuspesno) norela, da tko ne morem vec, me je ponizeval, sem bila vredna manj kot nic, vse sem naredila narobe, se mleko sem narobe dala v hladilnik.. vemo pa kako je it narazen, ko imas otroke, investicije, kredite... potem sem zanosila drugic, v to sem se podala zavestno, da hocm se enega otroka, ceprav bom imela v najslabsem primeru dva kot mati samohranilka (otroci so mi zakon, zal pa nisem vec stara 22, da bi sedaj iskala novega "darovalca")... takoj po rojstvu je bilo se hudo, cez cca 3 mesece pa se je zacel spreminjat na boljse (ne vem, kaj je bil vzrok - mejbi pogovor s kaksno kolegico???), pocasi sem tudi jaz bolj sprosceno zadihala ob njem (prej sem bila skoz v krcu, kaj bom spet naredila narobe, da se bo lahko zlajal name)... sprostila sem se toliko, da sem mu lahko kolikor toliko mirno in brez obtozevanja povedala, kaj mi ne spila, tudi on je povedal svojo plat in od takrat sva furala, kolikor toliko spodobno, kot sem napisala na zacetku, ce bi bilo tako naprej, bi bila kar srecna (saj popolne zveze itak ni)... sva se se skregala, samo ni se potem to stopnjevalo in trajalo dneve in dneve...
notkar: nisem zafrustrirana zaradi svoje postave... mene materinstvo "polepsa", beri: dojenje in nespanje iz mene naredi "okostnjaka", tako da imam 8 kg manj kot pred nosečnostmi (57 kg/172 cm), tudi njegova postelja ni hladna, je prej moja... pri nama je bil ves cas problem, da sem jaz rabila vec seksa kot on .. mene otroci ne omejujejo, znam se oblect v seksi perilo, znam narediti vzdusje in vedno se potrudim, da je zadovoljen...
ne vem...rada bi mu verejela, da ni bilo nic in da res razlog tici v tem, da bo imel mir pred mano... po drugi strani me boli, da mi je lagal v obraz in me gledal v oci, s tem, da je vedno zagotavljal, da ima miljon napak, ampak laze pa ne... ne vem, kako mu bom lahko ponovno zaupala.. z njim se ne morem vec pogovarjat, ker pravi, da ce mu imam to (za njega brezvezno stvar, ker itak ni bilo nic) namen skoz naprej metat (par vecerov zapored, ker sem mogla zacet debato o tem, da bi se pomirila), da tud ne bo mogu zdrzat, da pac pa pejva narazen... mogoce je pa to znak, da koncam agonijo večih let, čeprav smo trenutno v nekem mirnem obdobju, ceprav ga otroka obozujeta, ceprav smo pred selitvijo v novo hisko... ne vem...
imate pa prav, ce nebi sla brskat, teh problemov ne bi bilo.. res.. kar ne ves, ne boli, al kako gre ze tista modrost... po drugi strani pa tudi tuhtam, da sem mogoce pa vseeno preprecila, da bi ga kam prevec odneslo (ceprav sam zase prav, da se mu to pa ne more zgodit)
|
|
|
|