uškinamama -> RE: Ste ga čutile ;) (29.5.2012 10:41:16)
|
Navodila za ravnanje ob potresu (11.3.2010) Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje je skupaj z ARSO - Uradom za seizmologijo proučila pisanje g. Douga Coppa, ki kroži po svetovnem spletu. Menimo, da so obstoječa navodila za ukrepanje ob potresu v splošnem ustrezna. Napotilo "trikotnik preživetja" se je v medijih prvič pojavilo 14.julija 2000 in je od takrat ostalo nespremenjeno. V posameznih državah so se ogradili od tega napotka, ker ga smatrajo za katastrofičnega. Za ukrepe v posameznem območju je vedno treba upoštevati tako seizmičnost kot gradbene standarde, prakso gradnje, kvaliteto gradnje, nadzor in gradbene materiale. Slovenija je na območju zmerne seizmičnosti. Novejši objekti so zadovoljivo potresno odporni, pri starejših pa ob potresih lahko pričakujemo tudi močnejše poškodbe. Pri tem je potrebno poudariti, da so mnoge poškodbe (npr potres v Posočju) posledica kumulativnega vpliva potresov skozi leta, ne pa enega samega dogodka. Zato nam tudi izkušnje kažejo na to, kakšne poškodbe na ljudeh lahko pričakujemo in posledično - kakšni naj bi bili ustrezni ukrepi. Slovenija ni primerljiva s Turčijo, kjer so se objekti sesedali. Zato tudi ukrepanje ob potresu ne more biti enako. V Sloveniji lahko pričakujemo največ poškodb zaradi odpadanja kosov ometa, fasadnih elementov, lomljenja šip, odpadanja strešnikov, lomljenje dimnikov ... Za zaščito pred takimi poškodbami je najprimernejši ukrep čimprejšnji (npr pod masivno mizo) in tam zavarovan vztrajati do konca tresenja. Tek do trikotnika preživetja je sporna zadeva, ker pomeni to tek skozi območje, kjer lahko po začetku tresenja že kaj pade (torej zaklon do npr 1,5 m do 2 m od točke, kjer smo v trenutku, ko začutimo nihanje). Večja kot je razdalja, ki jo nekdo skuša premagati v času tresenja, večja je verjetnost, da bo poškodovan (bodisi od padajočih predmetov ali pa zaradi padca na že padli oviri na tleh). Iz trenutnih navodil, ki veljajo za slovenski prostor so le podboji vprašljivo mesto zaklona (tisti, ki niso v nosilnih stenah). V kolikor je podboj fiksno nameščen v nosilni zid je varen zaklon, v kolikor je to predelni zid pa lahko ne nudi ustrezne zaščite. Prav tako naj bi še naprej veljalo, da v primeru, če smo v času tresenja v vozilu - ostanimo v njem. Vozilo ustavimo, če se le da na "čistem", samo vozilo pa nam nudi zaščito pred morebitnimi padajočimi predmeti, morda padanju vej dreves ali slabo pritrjene prometne signalizacije,... V stalni praksi pa je tudi pravilo, da se izogibamo stopnicam in dvigalom ker človek ni ustrezno zavarovan. Prav tako bi veljalo še enkrat poudariti, da je potrebno v zaklonu počakati do konca tresenja. Kljub navedenemu bo URSZR v kratkem skupaj z ARSO in drugimi strokovnjaki na tem področju (ZAG, ZRMK…) ponovno proučila obstoječa navodila.
|
|
|
|