RE: Noče k babici

RE: Noče k babici (Polna verzija)

Forum >> [Otrok] >> Vzgoja

Sporočilo

ronja -> RE: Noče k babici (24.5.2012 12:31:39)
in vajini dve sta čisto nasprotje od Uške...To kar si opisala (predpriprave, priprave) potrebujem jaz. Sem strašen komplikator, vse hočem vnaprej predvidet, splanirat... Hehe, pri nas smo ravno obratni: starša hop na glavo, otrok previden[sm=smiley36.gif]. Zato nama je bilo tudi na začetku čisto tuje - pa kaj vraga ji je? Ker sva oba čisto nasprotje...[sm=jezicek.gif] Zakaj bi mislila, da se ji lahko kaj zgodi? Saj ne rečem, na cesti je to ful praktično, ker sva jo prestrašila glede avtov in zdaj je to super ubogljivo bitje na cesti (pri Lejli sva se recimo morala mal bolj matrat za isti rezultat:D). Ampak v neogrožujočih situacijah je pa to nepraktična lastnost;). Ronja, večna optimiska, pomisli na to da imaš ta malo za protiutež. Haha, vidim, da se to vidi tudi navzven[sm=smiley36.gif]. Moja mami pravi, da je bila ona ista (in je še zdaj - ona ko se ustraši, zapaničari in ne more reagirat, dobesedno otrpne - jaz tega nikoli nisem čisto razumela, ker meni se zdi normalno, da takrat pač narediš, kar je treba, strah te je pa potem, če ne rata). Ampak takrat je bila vzgoja drugačna in jaz bi si želela, da mojega otroka strah ne hromi oz. da ne bi zato zamujala lepih stvari... Pa tako je ponosna, ko ji kaj rata:). In si (sama sebi) reče, da naslednjič je ne bo pa nič strah, ker je itak nima za kaj bit, ker ni nič hudega. Problem je, kadar se ne morem samo njej posvetit - ampak dejansko je to mal težje, če maš enega v slingu, ki teži, ker se noče polulat v plenico, pa tamalo, ki te vleče, da pejmo že gor, pa vzgojiteljice, ki čakajo, kdaj se bo tavelika odlepila, pa seveda se vse topijo ob dojenčku;)... No, bom videla, kaj bo rekla, ko pridem ponjo.

Nina00 -> RE: Noče k babici (24.5.2012 12:33:37)
Ronja tole glede Ronje in vrtca me spominja na mojega starejšega, ko sem ga imela doma med naslednjo porodniško. Star je bil 3 leta. Najprej je sam izrazil željo, da bi šel kdaj k babi in dediju ter je nato tudi z veseljem šel cca 1x na teden do dva (od jutra do popoldneva). Potem pa je naenkrat izrazil željo, da bi šel še bolj pogosto pa smo se zmenili dva tedna za povrstjo. Prejšnji dan čisto navdušen, da gre. Zjutraj jok in stok. Mi tudi ni bilo jasno kaj bi bilo pametno naredit. Je ostal doma. Ko pa je naslednjič izrazil željo, da bi šel k babi in to čim prej, sem mu rekla, da lahko že naslednji dan. Poudarila sem naj dobro razmisli in se odloči. Če se odloči, da gre, bo tudi šel, in da je zjutraj prepozno za spremenit načrt. Na srečo je to pri njem delovalo. Po tem se je ene 2x še premislil, a zvečer, zjutraj pa ne več.

ronja -> RE: Noče k babici (24.5.2012 17:58:50)
Evo, smo nazaj - ja, smo šli še malo okoli, ko je bil lih dež, pa me ni nič matralo[sm=smiley1.gif]. Da poročam, kako je bilo, ko sem prišla v vrtec: Ronja kot iz škatlice, vsa nasmejana, vse super, zjutraj je bila tudi baje takoj ok (res nisem nič slišala, ko sem šla nazajdol, res pa nisem šla do vrat - ampak na hodniku se ni slišalo). Verjetno ni treba razlagat, da je rekla, da bi šla drug teden spet... In že cel dan govori o svojih prijateljčkih... Lejla je pa stekla k meni, tudi vsa srečna, ampak je vzg. rekla, da je bila žalostna, ko se je zbudila in tudi potem je mela v garderobi krizo - sva se namreč zmenili, da jo pridem iskat takoj po spančkanju in sem prišla tako kot po navadi ob uri, ko jih zbudijo - samo da jih zdaj 15 min prej zbujajo, jaz pa tega nisem vedela... No, sva se zmenili - samo je pa res hec - se sekiraš za eno, pričakuješ štalo od ene, potem pa iz drugega konca useka[sm=smiley36.gif]...

liliana -> RE: Noče k babici (24.5.2012 20:20:58)
IZVIRNO SPOROČILO: ronja Pismo, Ronja, tvoja Ronja je pa taka kot naša starejša. Joj, ne veš, kako mi je odleglo, ko vidim, da nisem edina... Sploh če vidim, da se to zgodi tebi, potem si lahko mislim, da ni fora v neki čisto zgrešeni vzgoji... Ronja je ista: za kmetijo smo se potem ful pripravljale (mele smo doma temo kmetijo, "molzle" z rokavico iz lateksa, delale nalogice, barvale kravice, itd itd... skratka ful smo furale kmetijo[sm=jezicek.gif]) in je potem rada šla, nič jokala, ko so šli, bila vesela, ko so prišli nazaj, vse super. Gor je drugi dan baje mela mal krizo, ampak da ni bilo prehudo in ko je prišla nazaj, je ves čas govorila o tej kmetiji, tako da je verjetno nekaj odnesla od vsega skup... Vseeno pa včasih reče, da je blo fajn, ampak da me je preveč pogrešala. Ampak to reče tudi, ko gre z babico v lutke - za 2 uri[sm=smiley36.gif]. Pa seveda hoče it in je ni treba nič silit. Mam včasih kar slabo vest, ker je pa jaz vmes nič kaj fejst ne pogrešam, ker priznam, da paše včasih mal miru[sm=smiley36.gif]. Tudi na splošno je taka, da se novih stvari dostikrat boji - sploh če ji nekaj ne gre takoj. Je boljše, kadar nekaj težkega osvoji (recimo, ko se je naučila vozit kolo), sva bila vsa vesela, da zdaj je pa dobila malo samozavesti, pa da se ne bo več sekirala, če ji nekaj ne rata prvič... Pa je nekaj časa držalo, zdaj pa spet drsi nazaj... Kaj je rešitev? Da jo non stop učim neke nove reči? Saj je ok, samo mam še 2 druga otroka, ki me kdaj pa kdaj tudi rabita;)... Me smo se to za 1x na teden v vrtec zmenile zdaj, po kmetiji, ker je Ronja rekla, da bi šla spet kaj v vrtec, ker so se meli fajn in da bi rada še kdaj bila s prijateljčki in seveda sva takoj vprašala, če bi ji bilo tako prav in je bila za. Včeraj smo se pogovarjali in je bila Ronja za, da gresta danes - moram 1 dan prej sporočit (lejla pa proti), zjutraj pa obratno... Zdaj pa razumi... Sem najprej Ronjo oddala in ko sem se vračala od Lejle, je bilo vse tiho, tako da drla se ni, vseeno pa ne vem, kaj je zanjo boljše. Ne bi je rada prikrajšala za vrstnike in za čas zunaj (ki je zdaj res omejen), ne bi je pa rada silila ali ji lagala (ve, da sem jaz doma)... Da jo sprejmeš, da je tako kot je......Gina je vedno govorila, da zelo zanemarjamo karakter otroka in mislimo, da z vzgojo lahko vse spremenimo..... Pač je otrok ziheraš.......ker ti nisi, to težje razumeš in si misliš, da bo ne vem kaj v življenju zamudila, ker ne gre vedno z glavo skozi zid......pa ne bo, veš.....ona taka pač je in ji bo pretirano potenciranje teh njenih strahov prej zbilo samozavest kot dvignilo.....ker strahove vidiš zgolj ti in ona tega svojega ziheraštva ne vidi kot strahove, ki se jih mora znebiti, ker ni tako neustrašna kot mama, ki vedno rine z glavo skozi zid.....enostavno taka pač je, to je v njej, kot je v tebi "hop na glavo" je v njej previdnost..... Moja je podobna kot Ronja.....samo meni tega to ni problem sprejeti, ker sem ziheraš tudi jaz....sem namreč popolno nasprotje mojega moža, ki mu recimo ni problem z enim rukzakom iti v Maroko ali Novo Zelandijo, brez kakega načrta.......jaz pa rabim plan, kdaj, kako, kje bom spala (pa se ob tem imam prav tako fajn, kot se ima moj mož fajn brez plana[sm=smiley1.gif]).......seveda, zdaj ko sva skupaj, potovanja malo kombinirava, je nekaj tako na blef, nekaj je pa ziheraštva[sm=smiley36.gif]......samo z enim rukzakom v Afriko pa vseeno ne gremo[sm=smiley36.gif].....

LittleSun -> RE: Noče k babici (25.5.2012 8:31:49)
liliana [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley20.gif[/image] včeraj sva imela pogovor, sem rekla, da bi dedi prišel po njega v vrtec in takoj solzne oči, da naj pridem jaz. Sem potem nadaljevala pogovor, povedal nič druga kot zadnjič, sem potem rekla, da če se pogovorim z babi pa lahko dedi pride, pa je rekel, da ja, ampak naj jaz takoj pridem po njega, ko babi skuha. Sem rekla, da potem bo pol ure tam, pa je rekel, da mu ni tak dolgo babi za videt (predvidevam gledat). In potem sva se dogovorila, da se pogovorimo z babi, danes pa jaz pridem po njega v vrtec, naslednji teden pa dedi in je ves srečen rekel, da ok. Mislim, da sem prav naredila. Bom šla danes jaz ponj, prestavila opravek in bom bolj mirna. Sem pa ful v stiski zaradi tega, ker je babi takšna kot je in zna bit kakšno pametovanje, ki ga pa jaz ne znam dobro prenesti, me ful prizadene.

uškinamama -> RE: Noče k babici (25.5.2012 9:04:08)
Da jo sprejmeš, da je tako kot je...... Se spomnem Gine in tudi meni se je to vtisnilo v spomin. Po mojem bi morali ta stavek tiskati na voščilnicah ob rojstvu otroka. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]

ronja -> RE: Noče k babici (25.5.2012 9:56:18)
Sem pa ful v stiski zaradi tega, ker je babi takšna kot je in zna bit kakšno pametovanje, ki ga pa jaz ne znam dobro prenesti, me ful prizadene. Little sun, kar se tvojega problema tiče, imaš tu odgovor[sm=smiley1.gif]. Otroci niso neumni. Zato pa pravim,d a zbiramo med njihovo srečo in dobrimi odnosi v družini dostikrat. Ker oni hočejo, da so stvari pošllihtane, da se počutijo varne. Da jo sprejmeš, da je tako kot je......Gina je vedno govorila, da zelo zanemarjamo karakter otroka in mislimo, da z vzgojo lahko vse spremenimo..... Ma, če bi vedela, da ona taka je, pa ji je tako čisto ok, se ne bi čist nič sekirala. Samo ne bi je pa rada zatirala - štekaš, kaj mislim? Ko je tako prestrašena, se vprašam, če kaj narobe delam, da se tako boji... Pa ne vem, ali je prav, če jo potem prepričujem, da kaj proba ali ne. Kadar jo prepričujem, se mi zdi, da ne, ko pa potem proba in je vsa srečna, se mi zdi pa, da je bilo prav... Si me pa pomirila s tem, ko si rekla, da ne bo ničesar zamudila, hvala:). Ko je bila mala, je bila bolj divja, potem se je pa umirila - zato nikoli ne vem, ali pač taka je ali sem jo jaz kaj prestrašila; vzgojiteljice pravijo, da je pač tak karakter, ampak ravno tako pravijo, da jo je treba potisnit, da proba, ne pa pustit, da ne proba, če se prestraši. Kar se mene tiče, sploh ni treba oz. ni fajn, če bi skočila na glavo v vsako bedarijo (to je v bistvu za starše zelo praktična lastnost), vem, da je mala ful vodljiva, samo nočem tega izkoriščat - v smislu, da bi jo potacala al vkalupila ali karkolipač - a je to kaj bolj razumljivo? In ne vem, kaj je prav, kadar si eno stvar želi, vendar jo je strah: tistega rojstnega dneva se je veselila, cel dan je o tem govorila in spraševala, kdaj bo že jutri[sm=smiley36.gif]. Ko sva prišli tja, je pa čist zmrznila, ker je bilo vse drugače kot si je predstavljala (nobenega znanega odraslega) in ni pa ni hotla probat. To se je zgodilo že na enem rdju prej in tam je šla potem z nami domov, je nisem silila. Ključ je znano okoli in znani (odrasli) obrazi. Na drugem rdju je z veseljem ostala, ker je poznala okolje in ker je bila tam mamica od slavljenke, ki jo pozna - jo je za hip prešinil strah, ampak sem jo lahko takoj pomirila in je potem rada ostala. No, pri tem zadnjem rdju sem jo vseeno prepričala in potem, ko smo prišli ponjo, je bila vsa srečna, da je vseeno šla. Na rdjih od svojih prijateljev vedno uživa (zato se mi zdi, da bi nekaj zamudila, če ne bi šla), jo je pa zmeraj mal strah, kadar niso znani odrasli zraven... Vedno že prej ve, da je povabljena in vedno se tega zelo veseli in vedno je potem vesela, da je šla... No, saj gre na boljše, vedno več hoče poizkusit:) Samo še vedno pa nisem ziher, a delam prav, ko jo prepričujem v konkretni situaciji... Ne mislim, da mora vse sprobat, ampak res ne vem, če je prav, da bi jo pustila, da se me pač drži ko klop in dela vse samo z nami... Če me ma nekje u vidu, ni problem, bo komot počela svašta, ampak če so pa neznani ljudje, pa naj bi bila brez nas z njimi, pa se ustraši. NO, taka je pa res vedno bila - že kot dojenčica se je zjokala celo pri sorodnikih, dokler se jih ni navadila in še potem je hotela videt naju (malega lahko pustim nekomu za 2 uri, ona je pa jokala) in tudi pri 2 letih se spomnim, ko so mamice pravile, kako lahko 2 letnika odpelješ iz igrišča, da bo kar šel s tabo... Ronje to ne bi mogel - ona ne bi kar šla z enim iksipsilonom. Saj pravim, da je to zame praktično, samo nočem pa, da bi ona ne doživela tega, kar ji je fajn, zato, ker jo je strah. Tako kot ju ne pustim probat čisto vsega, kar bi se spomnili, jo včasih tudi prepričujem, da naj proba kaj, za kar mislim, da ji bo všeč... Misliš, da je boljše, da jo pustim pri miru, pa da sama proba, kar hoče in konec? Sem bila že ziher, da bom vnaprej rajši delala tako pri tistem rdju, potem ko smo prišli in je sijala od sreče, pa spet ne - ker bi dejansko zamudila to, če bi rekla, ok, pa pejmo domov... Njej ful pomeni varnost, to mi je kristalno jasno, pa hitro se ji zamaje in zelo težko vidi, da kdo drug ni srečen, zato ji je pač najbolj fajn doma (ni mišljen plac, ampak da smo pač domači zraven), kjer to ni problem... Ampak sama ji ne morem dat stvari, ki ji jih lahko dajo drugi, pa so tudi fajn... Pa potem, ko vseeno proba, je vedno tako srečna in zgleda bolj ne manj samozavestna. Ne bi je rada navlekla nase, vem pa, da je po karakterju bolj taka - tamala je recimo čisto nasprotje - ona mora dobit svoj pocortek takrat, ko ga rabi, ampak hoče pa tudi mir in da se sama igra. Tavelika bi pa lahko cel dan visela z mano, pa ji ne bi bilo preveč, se ne naveliča zaboga ne (se jaz prej:D)... PS: midva sva šla na blef na precej potovanj, samo z ruzakom in nikoli nisva vedela, kje bova spala, sploh se nama to ni zdelo potrebno (edino v Londonu sva mela rezerviran hostel, sva šla pa tja s tako malo denarja, da bi se vsak ziheraš križal;) - ampak jasno, da zdaj pa splanirava zadeve - in jaz nosim zdaj na sprehod z malimi več kot sem prej spakirala za 1 mesec zase[sm=smiley36.gif] (je pa tu treba upoštevat, da so oni zdaj trije[sm=jezicek.gif]). Tako da jasno, da se prilagodimo[sm=smiley1.gif]. Zdaj še na biciklu ful bolj previdno vozim, ker vem, da naredim vsem ful štalo, če se mi kaj zgodi oz. če me kdo zbije, pa čeprav imam prednost... To se mi zdi, da je pač normalno, če se odločiš za otroke - da svojo divjost nekoliko omiliš;). Jasno, da otroci rabijo varnost.

Nina00 -> RE: Noče k babici (25.5.2012 10:11:34)
IZVIRNO SPOROČILO: ronja In ne vem, kaj je prav, kadar si eno stvar želi, vendar jo je strah: tistega rojstnega dneva se je veselila, cel dan je o tem govorila in spraševala, kdaj bo že jutri[sm=smiley36.gif] . Ko sva prišli tja, je pa čist zmrznila, ker je bilo vse drugače kot si je predstavljala (nobenega znanega odraslega) in ni pa ni hotla probat. To se je zgodilo že na enem rdju prej in tam je šla potem z nami domov, je nisem silila. Ključ je znano okoli in znani (odrasli) obrazi. Na drugem rdju je z veseljem ostala, ker je poznala okolje in ker je bila tam mamica od slavljenke, ki jo pozna - jo je za hip prešinil strah, ampak sem jo lahko takoj pomirila in je potem rada ostala. No, pri tem zadnjem rdju sem jo vseeno prepričala in potem, ko smo prišli ponjo, je bila vsa srečna, da je vseeno šla. Na rdjih od svojih prijateljev vedno uživa (zato se mi zdi, da bi nekaj zamudila, če ne bi šla), jo je pa zmeraj mal strah, kadar niso znani odrasli zraven... Vedno že prej ve, da je povabljena in vedno se tega zelo veseli in vedno je potem vesela, da je šla... No, saj gre na boljše, vedno več hoče poizkusit:) Samo še vedno pa nisem ziher, a delam prav, ko jo prepričujem v konkretni situaciji... Meni se zdi, da je v tako situaciji otroka prav spodbudit in probat prepričat, da ostane oz proba. Ker tako pridobi pozitivno izkušnjo. Bilo jo je strah, a je s tvojo spodbudo ta strah premagala toliko, da je ostala in je na koncu uživala. Tako bo lahko, s takimi pozitivnimi izkušnjami, kasneje v življenju tudi sama premagovala svoj strah pred novimi in neznanimi situacijami. Ali pa ta strah sploh ne bo več tako močno izražen. Zase vem, da mi je vedno neprijetno pred kako novo situacijo, a mi je tudi jasno, da se bom že znašla in me to ne ovira v življenju, da ne bi česa novega probala, če si to želim. Mi je pa še vedno všeč, če mi kdo lahko malo opiše kako bo tam [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]

liliana -> RE: Noče k babici (25.5.2012 10:53:05)
Ronja....mislim, da je tudi tvoja Ronja stara okrog 5 let.....šele 5 let.....in meni se za tako starost ne zdi nič neobičajnega, da noče ostati v družbi med tujimi ljudmi.....zato tega ne forsiram.....meni so ta praznovanja rojstnih dni v vrtčevskem času itak mimo, ko se povabijo prijatelji iz vrtca......in tega pri nas ne prakticiramo.....meni se zdijo otroci pred šolo (zdaj itak gredo v šolo že s 6 leti) itak premajhni, da hodijo brez staršev in drugih bližnjih domačih na nekajdnevna zimovanja, da se praznujejo rojstni dnevi z "izbranimi" povabljenci......meni se to zdi za tako majhne otroke prezgodaj....taki majhni otroci sodijo še vedno k staršem in k starim staršem, v domače, varno okolje....ne pa v neka institucionalna varstva, kjer se jih po vsej sili želi prisilno socializirati in odtrgati od maminega zizeka, ker je v nasprotnem primeru petleten otrok, ki ne želi biti nekaj ur v družbi čisto tujih ljudi ali ne želi biti vstran od domačih nekaj dni z vrtčevsko skupino že okarakteriziran kot razvajenček in mamin sinček..... Malo se mi zdi, da prezgodaj forsiramo to umetno samostojnost, ki pa v bistvu kasneje niti ne privede do tiste prave samostojnosti, ki jo želimo z vzgojo doseči..... Otroci so stari v vrtcu manj kot 6 let.....in še vedno rabijo družinsko toplino in ljubezen bolj kot tuje ljudi in institucionalno varstvo......in ta čustvena potreba po starševski družbi pač pri nekaterih bolj prevlada...... In če zdaj takemu otroku non stop govoriš, kako bo na rojstnem dnevu lepo, kako bo na zimovanju štiri dni brez staršev lepo, bo otrok materi želel ugoditi in bo verjetno tudi sam sebe želel prepričati, da bo lepo, v sebi pa doživlja verjetno precejšnjo stisko.....in ko bo prišel domov, bo tudi govoril, da mu je lepo, da ne bo razočaral mamice, ki si je želela, da mora biti otroku tam lepo, ker se je ona odločila, da mora iti malo vstran od nje, ker je pač izbran in povabljen na rojstni dan in ker velika večina iz vrtčevske skupine gre na zimovanje...... Kot pravim, meni se zdi pri 5 letih otroke siliti na take prireditve še prezgodaj, če otrok ima željo, ok.....če pa je potrebno nekajdnevno konstantno prepričevanje, pa taka prireditev izgubi čar tako za otroka kot za starša......ker čez leto, dve ali tri pa mogoče sploh ne bo noben problem in bo otrok želel sam iti......ene "zadeve" je fajn otroku prepustiti, da se sam odloči, ko želi in ko je čustveno ali kako drugače pripravljen.....

ronja -> RE: Noče k babici (25.5.2012 11:34:43)
Ja, celo še niti ni 5 let, poleti bo. Imaš point in se strinjam s tabo, vseeno si pa še nisem čisto na jasnem... če otrok ima željo, ok Problem je v tem, da ta moj otrok ima željo, z veseljem gre tja, ko pa pridemo na mesto, se pa ustraši - priprave rabi zato, da se ne ustraši, ne zato, da bi si želela it - ni, da bi ji jaz govorila, kako se bojo meli na rdju, recimo. Za tegale konkretno je zgledalo tole tako: poklicala me je prijateljčkova mami, če je Ronja dobila vabilo (ker zdaj ni v vrtcu) in da je povabljena. Ko sem končala s pogovorom, je Ronja vprašala, kdo je bil in sem ji povedala, da mami od ... in da jo je ta pa ta povabil na rd. Tamala pa: "Juhu!" Dobesedno! In potem se veseli, da bo šla na rd, pride tja, pa jo rata strah, ker bom jaz šla, ko pridemo ponjo, je pa vsa srečna, kako je bilo fajn... Če bi potem, ko bi prišli ponjo bila bolj medla, bi vedela, da jo je brezveze silit, ampak tisto navdušenje ni moglo bit zaigrano zame, ker nas najprej niti ni opazila, ko smo prišli... Tudi sama je ne bi silila nekam, kamor na splošno noče it (glih se nama da skakat okoli pa razvažat otroke;). Nimam pojma, kdaj je otrokom ok, da so sami brez staršev. Punci recimo še zdaj nočeta prespat pri babicah in ju ne silimo, sva ju pa že nekajkrat vprašala. Isto s kmetijo - sva jo vprašala, če želi it ali ne; sva ji tudi povedala, da če ji bo hudo, prideva ponjo brez problema. Še vedno pa ne vem, če je to dovolj... Takrat sicer ni bil problem niti ob odhodu niti ob prihodu, ker je vse poznala: vzgojiteljice in vedela je, kam gre, saj so bili že lani (lani tudi ni bil problem, nama se je zdela še malo majhna, ampak je pa hotela it, ker so šli prijatelji).

ronja -> RE: Noče k babici (25.5.2012 11:36:08)
in meni se za tako starost ne zdi nič neobičajnega, da noče ostati v družbi med tujimi ljudmi... Saj otroke je vse poznala in so vsi iz njene "klapice", s katerimi se skoz igra na igrišču. Otroci so jo tudi najbolj prepričevali, da naj ostane... Ni pa fajn, če ni nobenega znanega odraslega zraven...

Nina00 -> RE: Noče k babici (25.5.2012 13:05:55)
IZVIRNO SPOROČILO: liliana .....meni se zdijo otroci pred šolo (zdaj itak gredo v šolo že s 6 leti) itak premajhni, da hodijo brez staršev in drugih bližnjih domačih na nekajdnevna zimovanja, To je pa povsem odvisno od otroka. Imam enega pravega cigančka. Ves navdušen je rekel, da gre na zimovanje z vrtcem (pri petih letih) še preden sem uspela do konca izgovorit vprašanje. Smo se pogovarjali za koliko časa grejo, kolikokrat bodo tam spali,.... Hotela sem, da dobi predstavo kaj pomeni, če se odloči za. Seveda si ni premislil in je šel. Zelo je užival in ob prihodu domov je rekel, da je pet dni smučanja pa res premalo. Seveda je nato šel tudi na kmetijo in sedaj na morje z vrtcem. Pred odhodom je doma fehtal, da bi se pa mogoče le zmenili za šest dni in ne samo za pet. Bomo videli kako bo, ko pride domov. Ima pa zelo ljubečo in skrbno vzgojiteljico na katero je navezan in je šla povsod z njimi. Drugi je sicer mlajši, a se že sedaj kaže razlika in mislim, da se verjetno ne bo udeležil teh večdnevnih aktivnosti v vrtcu. Jaz mu mislim le predstavit kako bo tam in kaj bodo počeli. Povedala mu bom tudi koliko časa bodo tam. Dodala bom malo spodbude, a ne v smislu kot opisuješ, da otrok dobi občutek, da jaz od njega pričakujem da gre. Potem se bo sam odločil.

Brisani uporabnik -> [Brisano sporočilo] (25.5.2012 14:00:47)
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

liliana -> RE: Noče k babici (26.5.2012 16:17:06)
IZVIRNO SPOROČILO: Nina00 IZVIRNO SPOROČILO: liliana .....meni se zdijo otroci pred šolo (zdaj itak gredo v šolo že s 6 leti) itak premajhni, da hodijo brez staršev in drugih bližnjih domačih na nekajdnevna zimovanja, To je pa povsem odvisno od otroka. Imam enega pravega cigančka. Ves navdušen je rekel, da gre na zimovanje z vrtcem (pri petih letih) še preden sem uspela do konca izgovorit vprašanje. Smo se pogovarjali za koliko časa grejo, kolikokrat bodo tam spali,.... Hotela sem, da dobi predstavo kaj pomeni, če se odloči za. Seveda si ni premislil in je šel. Zelo je užival in ob prihodu domov je rekel, da je pet dni smučanja pa res premalo. Seveda je nato šel tudi na kmetijo in sedaj na morje z vrtcem. Pred odhodom je doma fehtal, da bi se pa mogoče le zmenili za šest dni in ne samo za pet. Bomo videli kako bo, ko pride domov. Ima pa zelo ljubečo in skrbno vzgojiteljico na katero je navezan in je šla povsod z njimi. Drugi je sicer mlajši, a se že sedaj kaže razlika in mislim, da se verjetno ne bo udeležil teh večdnevnih aktivnosti v vrtcu. Jaz mu mislim le predstavit kako bo tam in kaj bodo počeli. Povedala mu bom tudi koliko časa bodo tam. Dodala bom malo spodbude, a ne v smislu kot opisuješ, da otrok dobi občutek, da jaz od njega pričakujem da gre. Potem se bo sam odločil. Seveda je odvisno od otroka in tudi od staršev[sm=smiley1.gif]......samo meni se še vseeno zdi to forsiranje in pretiravanje tri krat na leto z vrtčevskimi otroki za nekaj dni potovati, ker se mi zdijo pač 5 letni otroci še premajhni zato oz. 4 letni, ker pri nas lahko grejo že štiriletniki.... Vendar ljudje smo različni......nekateri za dopust in kavico z otrokom ne rabijo cele garniture plastičnih igral in toboganov, drugi pa si brez tega ne znajo predstavljati več "kvalitetne" kave in dopusta.....tako je tudi pri tem institucionalnem varstvu malih otrok....nekdo si brez tega ne zna več predstavljati kvalitetnega odraščanja otroka, drugi pa ne prisega zgolj in samo na to varstvo in ima otroka do "zadnjega" doma......

liliana -> RE: Noče k babici (26.5.2012 16:33:00)
IZVIRNO SPOROČILO: Ankica* Če pa otrok skače in skače od navdušenja, vendar ga je določenih stvari strah, potem sem pa mnenja in izkušnje mi to potrjujejo, da jih je potrebno malo spodbuditi, da uresničijo tisto, česar si sami želijo. Jih pahnit naprej, jim rečt, da ni nič hudega, če jih je strah, saj je tudi nas kdaj, da pa je treba zbrati pogum in narediti tisto, kar si želimo, tudi če nas je strah, sicer tiste želje ne bomo mogli uresničiti. Običajno ga je v takih zadevah strah tega, da bo tam sam, brez mame....meni pa izkušnje potrjujejo drugače.....jaz pri vzgoji precej ubadam tisto pot, da se otrok sam odloči, predvsem kar zadeva biološke potrebe (recimo odvajanje od plenic) in čustvene potrebe.....zato je tudi šla v vrtec pri treh letih in pol, ko je sama izrazila to željo....k babicam hodi na počitnice že nekaj let, ker je sama želela iti......z vrtecm gre za en dan brez problema bilo kam, za nekaj dni nikakor (in je niti ne vzpodbujam, ker se mi za tako prepričevanje zdi še prezgodaj).....zadnje čase pa opažam, da se želi precej igrati sama, biti sama in početi stvari, ki jo zanimajo, zato predvidevam, da bo brez kakšne posebne spodbude, tudi kdaj na letovanje šla sama, ko bo prišel njen čas za to..... In eni otroci že pri 4 letih ne potrebujejo več "varnosti" mame, drugi pa pač to "varnost" potrebujejo še pri 6 letih......

Stran: << < Prejšnja stran 1 [2]