IZVIRNO SPOROČILO: lott

navarnejša pasma??? kakšna pa je to??
ker me res zanima.
pes je nevaren toliko kolikor lasnik dovoli! če bi kaj vedela o psih in o ugrizih bi vedela da uima Zlati prinašalec zabeleženih največ ugrizov.

IZVIRNO SPOROČILO: Tutan

Ok, bom začela nekje pri koncu.
Najnevarnejša pasma? Lastniki so tisti, ki naredijo pse nevarne, nimajo psi kakšnih preddispozicij nevarnosti in podobnega sranja. Sicer pa - najprijaznejši psi, kar jih poznam, so ravno psi tipa bull. Pa ne rabite mi kakšnih cvetk prodajat, ker imamo dosti kinologov doma, sama pa sem v kinološkem svetu od svojega 6.leta dalje, ko sem se začela zavedat, kako prijetna družba je pes.
Imho - nanjnevarnejši pes, kar jih poznam je zlati prinašalec - pa čeprav bi jih dosti ravno njega izbralo za družinskega psa, je ob nepravilni vzgoji skrajno nepredvidljiv.

Da se vrnem na original post - pes je verjetno mlad in tvoj svak se očitno precej ukvarja z njim. Sicer je res svakova napaka, da se ni pomenil z družino, kako in kaj okoli psa - vendar je sedaj pes doma. Pes obiskuje tudi pasjo šolo, očitno ima dolge sprehode, v glavnem zanj se skrbi, tako kot je treba. Pes raste skupaj z otrocmi - torej ima odlične pogoje, da postane čudovit družinski član. In pes se je verjetno res igral z otrokom, če je samo stal nad njim in ni renčal ali grizel. Pes je mlad in verjetno ne razume, ko se ena histerična ženska dere nad njim: pojdi dol iz mojega otroka.
Tako kot je potrebno psa naučiti, kako se obnaša do otrok - da je previdnejši, da se na ljudi ne skače, da so njihove igrače njihove, tako je treba otroka naučiti, kako se ravna s psom - da se da psu na voljo njegov prostor, da se ne jemlje njegovih igrač, da se ne jemlje njegove hrane, da se ga ne cuka, ali vleče. Osnovna kultura v razmerju pes - otrok.

Malamuti so načeloma psi, ki se odlično počutijo, ko je družina velika. To so psi, ki niso radi sami in pes bo vedno iskal bližino ljudi - in vi bi ga zaprli v boks, ko je otrok zunaj? Ja, tako na odličen način pokažeš psu, da je res manjvreden in bo si začel borit svoj prostor v družbi.

Pes je pri vas, svak očitno lepo skrbi zanj, kužatu se dobro godi. Kakšen pogovor z izkušenim kinologom, s kakšnimi vzreditelji, kakšno brošurco prebrat in se malo izobrazit, kako se živi s psom, pa vam čez par mesecev definitivno ne bo žal, da je postal član vaše družine - slej kot prej bo postal nepogrešljiv.
Le pogumno.

IZVIRNO SPOROČILO: hedviga

IZVIRNO SPOROČILO: lott

navarnejša pasma??? kakšna pa je to??
ker me res zanima.
pes je nevaren toliko kolikor lasnik dovoli! če bi kaj vedela o psih in o ugrizih bi vedela da uima Zlati prinašalec zabeleženih največ ugrizov.

Ok, ok, mogoče bi morala napisati pasma s "predispozicijo za agresivno vedenje"  al "potencialno nevarna pasma"  al kaj... Pomoje je jasno, kaj je bil point...
Je itak vseeno. Pes, ki na tak način nastopi proti otroku, tam zraven nima kaj iskat. Tukaj se pa menda strinjava...

IZVIRNO SPOROČILO: Tutan

Ok, bom začela nekje pri koncu.
Najnevarnejša pasma? Lastniki so tisti, ki naredijo pse nevarne, nimajo psi kakšnih preddispozicij nevarnosti in podobnega sranja. Sicer pa - najprijaznejši psi, kar jih poznam, so ravno psi tipa bull. Pa ne rabite mi kakšnih cvetk prodajat, ker imamo dosti kinologov doma, sama pa sem v kinološkem svetu od svojega 6.leta dalje, ko sem se začela zavedat, kako prijetna družba je pes.
Imho - nanjnevarnejši pes, kar jih poznam je zlati prinašalec - pa čeprav bi jih dosti ravno njega izbralo za družinskega psa, je ob nepravilni vzgoji skrajno nepredvidljiv.

Da se vrnem na original post - pes je verjetno mlad in tvoj svak se očitno precej ukvarja z njim. Sicer je res svakova napaka, da se ni pomenil z družino, kako in kaj okoli psa - vendar je sedaj pes doma. Pes obiskuje tudi pasjo šolo, očitno ima dolge sprehode, v glavnem zanj se skrbi, tako kot je treba. Pes raste skupaj z otrocmi - torej ima odlične pogoje, da postane čudovit družinski član. In pes se je verjetno res igral z otrokom, če je samo stal nad njim in ni renčal ali grizel. Pes je mlad in verjetno ne razume, ko se ena histerična ženska dere nad njim: pojdi dol iz mojega otroka.
Tako kot je potrebno psa naučiti, kako se obnaša do otrok - da je previdnejši, da se na ljudi ne skače, da so njihove igrače njihove, tako je treba otroka naučiti, kako se ravna s psom - da se da psu na voljo njegov prostor, da se ne jemlje njegovih igrač, da se ne jemlje njegove hrane, da se ga ne cuka, ali vleče. Osnovna kultura v razmerju pes - otrok.

Malamuti so načeloma psi, ki se odlično počutijo, ko je družina velika. To so psi, ki niso radi sami in pes bo vedno iskal bližino ljudi - in vi bi ga zaprli v boks, ko je otrok zunaj? Ja, tako na odličen način pokažeš psu, da je res manjvreden in bo si začel borit svoj prostor v družbi.

Pes je pri vas, svak očitno lepo skrbi zanj, kužatu se dobro godi. Kakšen pogovor z izkušenim kinologom, s kakšnimi vzreditelji, kakšno brošurco prebrat in se malo izobrazit, kako se živi s psom, pa vam čez par mesecev definitivno ne bo žal, da je postal član vaše družine - slej kot prej bo postal nepogrešljiv.
Le pogumno.

IZVIRNO SPOROČILO: josephine27
jaz pa verjamem v to, da je odločilnega pomena, da se bo pes in določena družina res dobro razumela v tem, da si družina psa želi ( in ne samo en član).

IZVIRNO SPOROČILO: mateyka

IZVIRNO SPOROČILO: josephine27
jaz pa verjamem v to, da je odločilnega pomena, da se bo pes in določena družina res dobro razumela v tem, da si družina psa želi ( in ne samo en član).

jaz tudi. sorry, ampak da mi en reče "hej, zdej je kar pač je in zdaj se izobrazi in ga mejte" - ma ne vem, če ga ne bi hotla met od začetka, bi me težko tako prepričal ali motiviral. še posebej, če bi skoz cvikala da bo kaj moji tamali naredu. pes to čuti, jaz pa tega ne morem kar zradirat - zakaj moram samo sebe silit v tako dnevno travmo, medtem ko tisti, ki ni upošteval skupnih želja, ima kar želi (aka psa) in mu je super-duper fino? [sm=zmeden.gif] ma nekak mi to ne gre po grlu, ni spotano, ni želje, je prisila enega člana na ostale (kaj čmo zdaj ga pač mamo in se mal ufurite v to), ki zdaj to morajo kar sprejet, četudi jim ne paše..

IZVIRNO SPOROČILO: Tutan

Ok, bom začela nekje pri koncu.
Najnevarnejša pasma? Lastniki so tisti, ki naredijo pse nevarne, nimajo psi kakšnih preddispozicij nevarnosti in podobnega sranja. Sicer pa - najprijaznejši psi, kar jih poznam, so ravno psi tipa bull. Pa ne rabite mi kakšnih cvetk prodajat, ker imamo dosti kinologov doma, sama pa sem v kinološkem svetu od svojega 6.leta dalje, ko sem se začela zavedat, kako prijetna družba je pes.
Imho - nanjnevarnejši pes, kar jih poznam je zlati prinašalec - pa čeprav bi jih dosti ravno njega izbralo za družinskega psa, je ob nepravilni vzgoji skrajno nepredvidljiv.

Da se vrnem na original post - pes je verjetno mlad in tvoj svak se očitno precej ukvarja z njim. Sicer je res svakova napaka, da se ni pomenil z družino, kako in kaj okoli psa - vendar je sedaj pes doma. Pes obiskuje tudi pasjo šolo, očitno ima dolge sprehode, v glavnem zanj se skrbi, tako kot je treba. Pes raste skupaj z otrocmi - torej ima odlične pogoje, da postane čudovit družinski član. In pes se je verjetno res igral z otrokom, če je samo stal nad njim in ni renčal ali grizel. Pes je mlad in verjetno ne razume, ko se ena histerična ženska dere nad njim: pojdi dol iz mojega otroka.
Tako kot je potrebno psa naučiti, kako se obnaša do otrok - da je previdnejši, da se na ljudi ne skače, da so njihove igrače njihove, tako je treba otroka naučiti, kako se ravna s psom - da se da psu na voljo njegov prostor, da se ne jemlje njegovih igrač, da se ne jemlje njegove hrane, da se ga ne cuka, ali vleče. Osnovna kultura v razmerju pes - otrok.

Malamuti so načeloma psi, ki se odlično počutijo, ko je družina velika. To so psi, ki niso radi sami in pes bo vedno iskal bližino ljudi - in vi bi ga zaprli v boks, ko je otrok zunaj? Ja, tako na odličen način pokažeš psu, da je res manjvreden in bo si začel borit svoj prostor v družbi.

Pes je pri vas, svak očitno lepo skrbi zanj, kužatu se dobro godi. Kakšen pogovor z izkušenim kinologom, s kakšnimi vzreditelji, kakšno brošurco prebrat in se malo izobrazit, kako se živi s psom, pa vam čez par mesecev definitivno ne bo žal, da je postal član vaše družine - slej kot prej bo postal nepogrešljiv.
Le pogumno.

IZVIRNO SPOROČILO: Vijoličarka
...vendar ne bi hotela živeti v skupnosti s takim psom.

IZVIRNO SPOROČILO: Vijoličarka

Tudi sama ne sprejmem dejstva, da 'če je pes pač tukaj, potem je tukaj'. Da je
- dejstvo, da se lastnik psa ni posvetoval z ostalimi samo manjši greh
- dejstvo, da pes ni hotel spustiti otroka, samo igra
- dejstvo, da je pes otroka tudi grdo opraskal, kar preskočeno
- dejstvo, da je pes napadel tudi učitelja v pasji šoli, nepomembno

Zakaj bi se morala avtorica teme, mati tega otroka, zdaj ne vem kako izbraževati in trenirati, če psa sploh ni hotela, nihče je nič vprašal, ne glede psa, ne glede pasme. Nihče ji ni dal tudi kakšnih pametnih navodil, samo očitek, da kaj se gre, če se pes 'samo igra'.

Drži, ko je pes podrl otroka, mati ne bi smela reagirati, kot je. Ga s silo vleči dol in kričati ter s tem povečevati nervozo. Ampak kako naj ona to ve? Ali je ona sploh tip, ki bi bil sposoben obvladovati takega psa? Kdo jo bo učil, kdo bo to plačal in zakaj ona sploh mora skozi to? Nismo vsi ljudje sposobni imeti pse. Niti si vsi to želimo. Zakaj torej siliti nekoga, ki ni ne vem kakšen pasljeljubec, ki nima časa ali talenta ali česarkoli pač, kar je potrebno, da bi pravilno ravnala s tem psom. Ona ni neodgovorna. Ni si ona omislila psa.  In njena preferenca je otrok, ne pa pes.

Dejstvo, da je bil pes v pasji šoli in da se lastnik veliko z njim ukvarja, ne pomeni veliko. Tudi jaz si lahko npr. omislim klavir,  grem v glasbeno šolo in potem doma vadim  ure in ure, pa to ni nobena garancija, da bom v resnici sposobna kdaj vsaj povprečno dobro igrati.

Pripeljati psa v širšo družino (proti volji vseh) in siliti vse ostale, da se mu prilagajajo, to zame ni nobeno živaloljubstvo. In kaj če se zgodi še kaj hujšega? Vse preveč lastnikov psov je vse prevečkrat zatrjevalo, da se 'kuža samo igra'.

Zame taki ljudje živijo v nekem svojem sanjskem svetu, neobčutljivi za potrebe drugih, za varnost drugih, samo da imajo oni svoje kužije. Ker je pač kuža že tukaj. In ker je grdo, da bi kuža karkoli trpel. Varnost otroka in živci matere so nepomembni.  Vse drugo je nepomembno. Oziorma, mati je histerična, oba z otrokom pa bi morala biti strokovnjaka za pse. To zame presega definicijo nekega normalnega in predvsem odgovornega ljubitelja psov.

IZVIRNO SPOROČILO: šrimpf

Jaz tu ne vidim nobene dileme. Pes, ki je do otroka agresiven, mora stran. Do prevzgoje psa v temle odnosu ne bo prišlo, ker je najprej lastnik potreben prevzgoje, za to je potreben čas. S tem časom, ki ga lastnik rabi, da dojame, da nekaj ni ok, pa se povečuje možnost, da se otroku kaj zgodi. Nikoli nikoli NIKOLI ne bi pristala na takšen način sobivanja, na stalno življenje v strahu. Upam, da se boste prav odločili, in to čimprej!

IZVIRNO SPOROČILO: Tutan

Ok, bom začela nekje pri koncu.
Najnevarnejša pasma? Lastniki so tisti, ki naredijo pse nevarne, nimajo psi kakšnih preddispozicij nevarnosti in podobnega sranja. Sicer pa - najprijaznejši psi, kar jih poznam, so ravno psi tipa bull. Pa ne rabite mi kakšnih cvetk prodajat, ker imamo dosti kinologov doma, sama pa sem v kinološkem svetu od svojega 6.leta dalje, ko sem se začela zavedat, kako prijetna družba je pes.
Imho - nanjnevarnejši pes, kar jih poznam je zlati prinašalec - pa čeprav bi jih dosti ravno njega izbralo za družinskega psa, je ob nepravilni vzgoji skrajno nepredvidljiv.

Da se vrnem na original post - pes je verjetno mlad in tvoj svak se očitno precej ukvarja z njim. Sicer je res svakova napaka, da se ni pomenil z družino, kako in kaj okoli psa - vendar je sedaj pes doma. Pes obiskuje tudi pasjo šolo, očitno ima dolge sprehode, v glavnem zanj se skrbi, tako kot je treba. Pes raste skupaj z otrocmi - torej ima odlične pogoje, da postane čudovit družinski član. In pes se je verjetno res igral z otrokom, če je samo stal nad njim in ni renčal ali grizel. Pes je mlad in verjetno ne razume, ko se ena histerična ženska dere nad njim: pojdi dol iz mojega otroka.
Tako kot je potrebno psa naučiti, kako se obnaša do otrok - da je previdnejši, da se na ljudi ne skače, da so njihove igrače njihove, tako je treba otroka naučiti, kako se ravna s psom - da se da psu na voljo njegov prostor, da se ne jemlje njegovih igrač, da se ne jemlje njegove hrane, da se ga ne cuka, ali vleče. Osnovna kultura v razmerju pes - otrok.

Malamuti so načeloma psi, ki se odlično počutijo, ko je družina velika. To so psi, ki niso radi sami in pes bo vedno iskal bližino ljudi - in vi bi ga zaprli v boks, ko je otrok zunaj? Ja, tako na odličen način pokažeš psu, da je res manjvreden in bo si začel borit svoj prostor v družbi.

Pes je pri vas, svak očitno lepo skrbi zanj, kužatu se dobro godi. Kakšen pogovor z izkušenim kinologom, s kakšnimi vzreditelji, kakšno brošurco prebrat in se malo izobrazit, kako se živi s psom, pa vam čez par mesecev definitivno ne bo žal, da je postal član vaše družine - slej kot prej bo postal nepogrešljiv.
Le pogumno.

IZVIRNO SPOROČILO: Ankica*
v mestu in mora vedet, da ne more lih skočiti na psa, niti se pred njimi ne sme skrivat ali da bi ga bilo strah.

IZVIRNO SPOROČILO: jagoda77
Vi vsi ostali pa pokažite malo več strpnosti... živali so lahko odlična družba...

IZVIRNO SPOROČILO: Tutan

Ok, bom začela nekje pri koncu.
Najnevarnejša pasma? Lastniki so tisti, ki naredijo pse nevarne, nimajo psi kakšnih preddispozicij nevarnosti in podobnega sranja. Sicer pa - najprijaznejši psi, kar jih poznam, so ravno psi tipa bull. Pa ne rabite mi kakšnih cvetk prodajat, ker imamo dosti kinologov doma, sama pa sem v kinološkem svetu od svojega 6.leta dalje, ko sem se začela zavedat, kako prijetna družba je pes.
Imho - nanjnevarnejši pes, kar jih poznam je zlati prinašalec - pa čeprav bi jih dosti ravno njega izbralo za družinskega psa, je ob nepravilni vzgoji skrajno nepredvidljiv.

Da se vrnem na original post - pes je verjetno mlad in tvoj svak se očitno precej ukvarja z njim. Sicer je res svakova napaka, da se ni pomenil z družino, kako in kaj okoli psa - vendar je sedaj pes doma. Pes obiskuje tudi pasjo šolo, očitno ima dolge sprehode, v glavnem zanj se skrbi, tako kot je treba. Pes raste skupaj z otrocmi - torej ima odlične pogoje, da postane čudovit družinski član. In pes se je verjetno res igral z otrokom, če je samo stal nad njim in ni renčal ali grizel. Pes je mlad in verjetno ne razume, ko se ena histerična ženska dere nad njim: pojdi dol iz mojega otroka.
Tako kot je potrebno psa naučiti, kako se obnaša do otrok - da je previdnejši, da se na ljudi ne skače, da so njihove igrače njihove, tako je treba otroka naučiti, kako se ravna s psom - da se da psu na voljo njegov prostor, da se ne jemlje njegovih igrač, da se ne jemlje njegove hrane, da se ga ne cuka, ali vleče. Osnovna kultura v razmerju pes - otrok.

Pes je pri vas, svak očitno lepo skrbi zanj, kužatu se dobro godi. Kakšen pogovor z izkušenim kinologom, s kakšnimi vzreditelji, kakšno brošurco prebrat in se malo izobrazit, kako se živi s psom, pa vam čez par mesecev definitivno ne bo žal, da je postal član vaše družine - slej kot prej bo postal nepogrešljiv.

IZVIRNO SPOROČILO: Ankica*

Zdaj, jaz ne vem, kaj je tako nerazumljivega, saj se v osnovi strinjava.