ronja
|
Nič ni narobe, če si pač želiš punčko, ta želja ne vpliva na njegovo življenje, če se ti tako odločiš (torej da ne delaš namenoma punčke iz njega ali da ga ne zavračaš, ker pač ni punčka - nič od tega pa itak ne misliš delat). Eni si pa želijo fantka, pa dobijo punčko. Rada ga boš imela itak, tvoja ljubezen gotovo ne bo nič manjša, ker pač ni punčka, bo pa mogoče mal manj scrkljan (poznam dve mamici, ki so po 4ih fantih dobile punčko in se jim je kar mal sfuzlalo, hehe, samo še za njiju šivata;)) Sicer se strinjam, da so punčke krasne, ampak kakor gledam zaenkrat, so fantje tudi, tako da kolikor zamujaš s punčko, bi zamudila, če bi bil on punčka s tem, da ne bi imela tegale srčkota, ki ga nosiš in bo ziher še en najboljši otrok na svetu:). Ko ga boš videla, ga itak ne bi hotela zamenjat za nobeno punčko na svetu.
Ko sem bila 3. noseča, so nama vsi govorili, da zdaj pa res mora bit fant in nama je šlo strašansko na živce - ko da bi bilo z najinima punčkama kaj narobe, da bi zdaj pa moral bit fant (slučajno je, ampak meni bi bilo čisto ok, tudi če bi bile same pupe - zdaj sicer vidim, da bo fajn met nekoga, da bo mogoče malo bolj za kake elektro poskuse (ker punci zaenkrat ne kažeta kakega velikega zanimanja;)).
Sicer nikoli ne veš, mogoče pa dobiš kdaj čisto nepričakovano še punčko (sicer baje mame, ki so mele 2 fantka imajo statistično 75% možnosti,d a je tudi 3. fantek itd...), ampak poznam 2 mamici s 4 fantki in "končno" eno punčko;). Res mi je pa šlo ful na živce, da zdaj pa mora bit fant - sem se potem že spraševala, če si bolj želim punčko (čeprav je fant), da mi gre to tako na jetra, pa sem videla, da niti ni šlo za to, ampak za to, da nisem hotela, da podcenjujejo moji punčki - ker me je "pozdravilo" to, ko mi je soseda z dvema punčkama rekla, ko je izvedela za spol: "Eh, saj je fantek tudi v redu" - in se spomnim, da sem bila tako vesela, da je vsaj ena razumela - da so punčke super (zdaj vem,d a so fantki tudi (zaenkrat niti ne vidim nekih hudih razlik, razen tiste očitne;), samo takrat sem samo za punčke vedela;) in da končno ena ni videla neke dodane vrednosti v tem, da je fant. Ker to je blesavo.
Mogoče bi ti bilo lažje, če bi si izkristalizirala, kaj točno je tisto, kar si tako želiš - ja, vem, punčka - ampak kaj pogrešaš pri fantkih, kaj pričakuješ, da bi bilo drugače pri punčki... Mogoče boš ugotovila, da niti niso tako zelo različni, da lahko veliko večino teh reči počneš tudi s fantkom, itd... ko sem bila mala, je mami moje barbike (s katerimi se nikoli nisem igrala) dala enemu fantku, ki je bil nor na barbike... Ronji sem kupila prvo resno igračo leseno orodje (pa sem bila čisto zadovoljna z njenim spolom, pri njej mi je bilo dosti vseeno, edino to se mi je zdelo, da je mogoče boljše, da je najstarejši fant, da je bolj naravno, da je bratec zaščitniški do sestrice (mlajše), ampak kar se mene same tiče, mi je bilo pa super, ko so mi povedali, da bo punčka in po moje bi bilo enako, če bi rekli, da je fant; pri Lejli sem si pa res zelo želela punčko, ker sta tako skup in se mi je zdelo, da potem bosta pa res klapa - in sta res:) - ampak mogoče bi bila enaka klapa, če bi bil fantek;) Vem pa, da ko je zgledalo, da bom imela splav in so mi na NS povedali, da se res lepo vidi, da je punčka, da sva oba pomislila, da zdaj ji pa res mora ratat! Pa imava zdaj sinčka čisto enako rada, ampak to sva takrat pomislila - oba!
Se strinjam, da je mogoče malo težje kot če je obratno: če si želiš fantka, lahko punčko še vedno malo bolj "tomboy" vzgajaš in te oz. je niti ne gledajo tako čudno (razen kaka babica, češ da se to pa res ne spodobi za punčko, ampak večinoma pa ljudje bolj tolerirajo divje punce kot punčkaste fantke)... Res pa je, da si ti lahko še tak tomboy, pa dobiš totalno punčkasto punčko - trust me;). In res je, da na svojih otrokih nočemo eksperimentirat in zato ne bom dala 3 letnemu fantku roza bunde (pri 3mesečniku pa še nimam teh zadržkov;), punčki pa komot modro... To mislim, da je lažje pri punčkah.
Ampak so pa potem spet plusi, če imaš otroke istega spola: ni ti treba kupovat stvari, ker itak že vse imaš, pa lažje se skup igrajo tudi kasneje, ko je spol že malo bolj važen (vem, da pri malih ni toliko, kasneje pa pride obdobje, ko si grejo mal na živce). Pa z očijem vred bojo že za eno basket ekipo;). Pa vedno bojo "tvoji fantje", ne pa "tvoji fantje in punca", pa ne bo ti treba tehtat, kateri film boste šli gledat itd... Mogoče bo lažja vzgoja, vse bo malo bolj homogeno, če bojo fantje vsi bolj fantovki. če bo pa kak fantek bolj punčkast, boš pa itak prišla na svoj račun:).
Če pa te v gl. samo oblekice ipd. matrajo, pa kupi kako - ali za kolegico ali pa za doma. Svit velikokrat nosi enega roza pajacka, ker je praktičen, luškan, neznucan in udoben. A naj mu rajši navlečem nekaj manj udobnega, samo zato, ker je "prave" barve, pri tem, da že prodajajo roza moške srajce? Se mi zdi blesavo. Jasno, da ga ne boš v oblekico oblekla in v mesto peljala, ampak če ga pa doma kdaj oblečeš tako, kot si želiš, pa mu ne bo hudega. Ne zdaj da bi delala punčko iz njega in ga tako vzgajala, ampak dokler je dojenček, mu bo za barvo oblačil čisto vseeno.
si je pa mala zelo želela bratca, pa smo jo nekak pregovorili da bo pa nalednji bratec ;)
Pri nas si je vsaka želela svoje: Ronja sestrico (očitno ker ima dobre izkušnje z mlajšimi sestricami;), Lejla pa bratca (tamala je bolj pustolovec - dajmo probat neki novega;), oči pa si je želel samo, da se ne bi obema izpolnila želja ...
Vidim pa, da je očitno fajn met kako punčko na začetku, da potem ne hrepeniš pri vsaki nosečnosti po punčki - meni je bilo lahko zdaj čisto vseeno, kar je fajn.
in če bi imela še enega otroka in bi lahko odločala o spolu....ja, še enega takega kot je Uš bi imela
Hehe, uškinamama, itak se nam zdijo naši otroci najboljši taki kot so (s spolom vred) in bi potem še enega takega. Potem pride pa čist drugačen - in je spet najboljši . To je en tak hecen aksiom, ne moraš ga razložit, ampak tako je. Svoji punčki obožujem, ampak malemu pa ne bi spreminjala spola, tudi če bi ga lahko (itak - še obrezat ga ne bi niti pod razno pustila) - ko ga enkrat maš, si ne predstavljaš, da bi bil drugačen, razen če je kaj bolan - takrat si seveda želiš, da bi bil zdrav.
Sicer pa če bi se zgodilo, da bi imela še enega, ne vem, kaj bi si želela: mogoče fantka, da bi bilo pol-pol, sploh če bi bilo malo razlike s svitom, ampak verjetno bi si pa želela samo, da bi bilo enkrat do konca nosečnosti in še potem vse ok.
Sicer se pa lahko spoprijateljiš s kakimi mamicami, ki imajo punčke, pa z njimi delaš kake punčkaste zadeve, da izživiš svoje želje po girly stuff.
< Sporočilo je popravil ronja -- 4.5.2012 16:22:11 >
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
... Sama veš, da boš tudi tega otročka imela rada, ne glede na spol... Mislim pa, da si večina žensk želi punčko, po moje čist en nagon no, al kaj... Jaz sem že zdej ziher, da bo drugi tudi fant, pa sploh noseča nisem 
preveliko. Pa tudi potem, ko so mi rekli, da bo 
nisem mogla verjeti, dokler je nisem videla. Pa sploh ne maram roza barve. 
že zunaj veselje večje. 
jok brate, imam fantiča , noro sem si ga želela (čeprav so mi do 35 tedna govorili da bo deklica) in če bi imela še enega otroka in bi lahko odločala o spolu....ja, še enega takega kot je Uš bi imela 
Ampak na koncu velja samo to, da bo z bebico vse tak kot mora biti in da bom teh nekaj mesecev dobro skrbela za njo. V končni fazi pa sej moški določa spol, tak da kaj je naredil je
. Mislim halo...Sem pa full vesela ker ni moj 
nč razočaran v bistvu je zelo vesel in ponosen na vse njegove punce
