|
ronja -> RE: praznovanje in darila (20.4.2012 12:11:40)
|
Kaj pa kompromis? Da naj ne prinašajo nekih dragih igrač, ampak kaka bolj simbolična darila?
Sama otroka na tak način ne bi omejevala, ker pri striktnih omejitvah pri stvareh, ki niso življenjsko pomembne, prej dosežeš obraten učinek, upor in kasneje lahko še slabe spomine. Se mi zdi, da otroku tistih par malenkosti (če ga navadiš seveda na malenkosti) tako polepša otroški svet na tisti njegov dan, da sama ne bi rinila z glavo skozi zid. Bi pa, če bi se mi zdelo stanje pretirano, omenila staršem, da naj bo darilce res pozornost, simbolika, ter jim mogoče dala namig, naj npr. ne preseže 5 € oz. drugega zneska, ki mi še predstavlja simboliko.
podpis. Veš, kako se otroci razveselijo malih bedarij, ni treba, da je vedno potrošništvo - lahko je darilo dano zato, kot je bilo prvotno mišljeno- da nekoga osrečiš. In če sama darila enačiš s potrošništvom (čeprav so dostikrat povezana, ne rečem), potem otroku vzameš to možnost, da jih vidi v izvirni, iskreni lepi formi. Kar je škoda.
In tudi punci vedno vesta, kdo je kaj prinesel. Lejla je dobila knjigico Škratja šola za rd in pa en mini porcelanast servis v kovčku - vsak dan se igrata z njim in za knjigico Lejla vsakič pove, da jo je dobila za rd. Ma to so ta mala veselja... ne jim tega vzet zaradi svojih principov. Rajši se zmeni s prijatelji, da mamice malo vprašajo (me navadno se), kaj otrok rabi ali si želi, ali ima trenutno kake preference (recimo Lejla je zdaj ubrisana na škrate) in potem so ta darila še kako aktualna in niso kar ena šara (seveda odvisno, kake prijatelje ima otrok, ampak se mi zdi, da se kar najdejo skup taki otroci, ki imajo take starše, ki se znamo zmenit;).
Jaz imam vedno malo tremo, ko nesem doma narejena darila, ker ne vem, kako bojo ljudje gledali nanje. Včasih je sreča, da niti ne vejo, da je doma narejeno, včasih so še bolj veseli in sem presenečena:). Če pride kak rd na hitro vmes, damo knjigo, mam kupljene za take primere, ko ni časa še darila delat/it kupit. Sicer pa sem zadnjič naredila Ronjini prijateljici baletno krilce (hodi na balet) in knjižico princeskin dnevnik, pa še eno stekleničko čarobnega prahu (bleščic) zraven. To ni nič strašno dragega, da bi s tem ne vem kako potrošništvo zganjala, ji je bilo pa baje vse všeč:). Upam, da me ne bo njena mami obglavila zaradi bleščic, ki jih bo verjetno mela povsod po stanovanju;).
|
|
|
|