|
Arwen_84 -> RE: Aprilčki 2012 (6.8.2012 21:30:33)
|
Arabella1: ja, jaz pojem tudi semena...pa sploh niso slaba...no, sigurno s kuhanjem ne daš vseh snovi ven,..
kurumba: jaz mislim isto kot anglistka...očitno je res tole napor za telo, ker ti tako nazaj reagira z boleznimi[sm=smiley13.gif]. Pomoje je tudi posledica vsega stresa in neprespanosti...in potem izčrpanosti od bolezni, itd...in seveda neizmerne želje po tem, da bi bila lahko ob otroku najboljša mama...ampak verjemi, da tudi si...kljub vsemu! Kot si sama napisala postaneš kdaj ful živčna, in verjami, da sem jaz tudi...nobeden človek na tem svetu me še ni spravil ''''do konca'''' kot me je moj zlati [sm=duda.gif]! Ampak v tistem trenutku zajami sapo, daj otroka nekam na varno (tudi če joka), pejdi do enga ogledala in se poglej in sama sebi reči, da se boš od tega trenutka naprej umirila, da živce pustiš v podobi v ogledalu...in greš nazaj k svojemu [sm=duda.gif], ga dvigneš in s standarnim umirjanjem umiriš...jaz sem jo pestvala na žogi, z drugo roko tapkala po ritki in ji govorila z zelo prijaznim glasom (kljub temu, da se je ona drla zraven), da jo imam ful rada ampak včasih me preprosto zmanjka in da ne more pričakovat, da bom vedno tipitopi...pač se ji ''''izpovem'''', ker je ona takrat edini človek v moji bližini in edina, ki me nujno potrebuje v takem navalu histerije, jaz pa njo...da se lahko pomirim in tako pomirim njo....Vedno vžge. Tudi, če me ne razume in tudi, če se smešno sliši....potrebujeta drug drugega, tudi v histeriji (oz. takrat še najbolj) in prav je, da se spoznata tudi v takih situacijah in znata najt način kako se pomirit....ne da ga v teh trenutkih vzame nekdo drug (ki je valda bolj miren in ponavadi se tudi [sm=duda.gif] umiri - ti pa ostaneš še bolj slabo, ker ga ti nisi mogla)!
Jaz morem povedat, da mi izpadov nimamo že en lep cajt več...če se že zgodi nardim kot sem napisala zgoraj...in to se zgodi samo med popoldanskim spancem, če že...ker zaspi in se po 20min recimo zbudi z histeričnim jokom...ampak jo ne dvigam, vzamem gugalnik in vse skupaj gugam, tko da me gleda...če odpre oči in me gledat...potem jo začnem ogovarjat in je pač konec spanja in se z uspavanjem ne trdudim več...če se še vedno dere pomeni, da ni pripravljena vstat in jo dvignem in dam na žogo oz. samo malo hodim po stanovanju...ponavadi zaspi v parih sek nazaj. Mi je pa res neizmerno lažje zdaj, ko se mi zbudi 2x na noč in lahko kakšen dan še 2h zjutraj odspim, ko jo ima moj...po tistih neprespanih nočeh sem bila res kot tempirana bomba - vsak njen stok, jok me je znerviral in se mi prav ni dalo več z njo ukvarjat...Ampak sedaj, ko sem nekako bolj spočita vidim, da sploh ni bil problem v [sm=duda.gif], ampak meni. Jaz mojega otroka sploh ne slišim več jokat...prej se mi je pa zdelo, da samo tečnari[sm=zmeden.gif]. Sedaj se sploh več ne obremenjujem s spanjem (prej sem se, ker sem brez tistih njenih odspanih ur popol. res komaj še dihala)...pač zaspi, ko zaspi...če in ko je zaspana bo že spala, pa tudi če za 20min....Tko, da je vsak dan več al manj isti- okoli 8-9h mi odspi 45min, potem nekje okoli 12-13h ima dolg spanec za 1,5-2h (vmes se ene 2x zbudi, ampak jo brez ogovarjanja samo dvignem, zazibam in spi dalje...) in potem še enkrat okoli 17-18h še 20min...to je to. Vem, da je zaspana ko rata povsod sitna in jo čimprej dam v gugalnik in vseskupaj gugam (mi je boljše, ker je pol ne rabim prestavljat) tako, da ji pojem in me gleda...včasih še kaj positnari not ampak ponavadi zaspi v roku 5min....pol jo pač odložim, in grem delat svoje zadeve, se stuširat, kaj pojest, za PC...ko se prebudi vidim reakcijo, ki sem jo omenila gor in nanjo reagiram...tko, da mi več nič ni v breme. Ker sem spočita. In to je bistvo vsega!
Sem se prav smejala, ko mi je tudi kolegica rekla, da naj ji še kdo reče da naj uživa z dojenčkom dokler lahko...in da je njej blo prve štriri mesece peklenskih...in da začneš uživat komaj pol po enem 6m oz. 9m, ko že vidiš da reagira na vse tvoje besede, stvari, ko zavestno reagira nate v glavnem...in da bi marsikatera mamica lahko hitro šla v službo po prvih 3m...potem pa s težkim srcem odštevajo dneve enkrat, ko mine skoraj leto. Malo berem tu na RR tudi starejše in sem pri oktoberčkih 11 ravno to prebrala...tko, da bo minilo...(sicer se pojavi pol vedno nekaj drugega...) ampak vseeno. Sploh pa ni nič narobe v tem, če potožiš da ti je naporno in hudo! Ravno obratno, daj čimvčekrat...tudi tvojemu, prijateljici (tiste, ki nimajo otrok sicer nebodo prav razumele ampak vseeno)...mene je blo na začetku kar malo sram kaj rečt kako kdaj enostavno ''''ugasnem'''' ampak sem nekako potem le sprejela dejstvo, da mi manjka kakšna odspana ura in poklicala mamo ''''na pomoč'''' in ji rekla, da pač nujno morem spat, ker sem drugače katastrofalna...pa je bla ona vesela, ker sem jo pokl in je bla lahko pri vnučki...jaz pa sploh, ker sem spala tisti 2h, ko se je ona trudla njo uspavat hehe, ....samo mame majo več živcev - je rekla moja, da ona je svoje vzgojila in da bo imela vnuke samo za razvajanje in je itak polna energije tiste 2h, ko pride...jaz pa potem naprej, ker sem spočita. Tko, da volk sit in koza cela, al kako že[sm=smiley36.gif] Sem ugotovila, da me ne sme bit sram nekoga nekaj prosit, kadar ne zmorem...in res se mi je obrestovalo.
|
|
|
|