|
tanaja* -> Raje kot zapravljanje denarja za (3.9.2005 12:04:11)
|
Opa, punce, moram se malo vmešat v vašo debato  .
Sama sem lastnica psarne. Psi me spremljajo od 6.leta, profesionalno pa se s spi ukvarjam zadnjih 6 let.
Zakaj je toliko zavženih živali v zavetiščih? Glavna, a ne edina razloga sta, da imajo ljudje še vedno v glavah, da psica MORA imeti vsaj enkrat v življenju leglo. To sem slišala tudi od veterinarjev  , kar je popolni nesmisel. Psičko je najbolje STERILIZIRATI PRED PRVO GONITVIJO. Vem, da je poseg drag in za nekatere lastnike psic finančno nemogoč. Takim lastnikom bi svetovala, da če vedo, da ne bodo imeli dovolj denarja za pokriti veterinarskih uslug, naj si ne kupujejo psa. Žal.
Drugi razlog pa je, da ljudje ne pazijo na svoje psičke v času gonitev. Poznam dva primera, ko se je lastnik psičke pogovarjal z nekom, ta čas pa je njegovo psičko, ki je bila na povodcu(!!!!) naskočil pes.
Glede rodovnikov imate na žalost popolnoma zgrešeno mišljenje. Če znaš BRAT rodovnike, lahko zveš iz njih marsikaj. Dejstvo je, da se moraš v pasmo globoko poglobiti, da razumeš rodovnike. Smo v dobi interneta, zato je to bistveno lažje.
Vam bom dala bolj konkreten primer: Ko vzamem v roke rodovnik "moje" pasme (bullterier), mi je v trenutku vse kristalno jasno. Vem za skoraj vsakega psa, ki se ponavljajo v večini rodovnikov v Evropi, kako zgleda, barvo psa, kakšne potomce daje naprej, kakšne dedne bolezni je imel (če jih je imel), katere bolezni daje naprej. Le tako lahko veš kaj lahko pričakuješ.
Potrebno je izbrat tudi pravilno paritveno kombinacijo, ne kar parit s prvim psom, ki pride mimo. Zato je potrebno imeti ogromno znanja o pasmi in o genetiki.
Na žalost je velika večina vzrediteljev po vsem svetu v to smer popolnoma neizobražena  . Zato je tudi toliko bolanih psov. Škodo nam delajo tudi vzrejne komisije, ki dovolijo parjenje psom npr. s slabimi kolki (displazija B ali C). Po njihovem mišljenju je tako, da če pariš psa z oceno kolčne displazije A in psico z oceno kolčne displazije C, da dobiš ven B. Na žalost jim tukaj meša štrene genetika in ni vedno čisto tako.
Sama sem velika zagovornica raznih testov na dedne bolezni. SLO veterinarji so z opremo danes kar dobro opremljeni in zelo, zelo malo vzrediteljev to koristi. Ker seveda stane!
Sama imam vse svoje pse testirane na dedne bolezni, ki so značilni za pasmo: ledvica, srce, gluhost, kolki(čeprav nima pasma probleme, a so po mnenju vzrejne komisije potrebni za pridobitev vzrejnega dovoljenja), paraliza laringsa, UPC ledvic.
BAER test(to je elektronski test na gluhost) mi opravlja veterinarka iz Dunaja, ker v Sloveniji ni aparata. Veliko pasem je nagnjenih k gluhosti, a si vzrediteji zatiskajo oči pred tem. Največji problem pri gluhosti je, da je pes lahko gluh na eno uho, a tega se nikakor ne opazi na oko(pes se popolnoma normalno odziva), lahko dokažeš le z BAER testom. Če takega psa ali psico pariš, dobiš leglo, kjer je polovica psov gluhih na eno uho ali pa so popolnoma gluhi. In potem parijo te pol-gluhe potomce naprej in kar naenkrat imaš poplavljeno SLO s psi, ki so gluhi na eno uho, a tega nihče ne ve!!!
Po pravilniku o strokovnem delu Kinološke zveze Slovenije ima lahko psica le eno leglo v koledarskem letu. Kar je spet dvorezen meč. Primer: psica skoti mladiče decembra 2004. Naslednjo gonitev jo lahko spet pariš, ker boš imel mladiče v avgustu 2005. In potem jo lahko spet pariš naslednjo gonitev in boš imel mladiče aprila 2006.... Morali bi popraviti in napisati, da ima psica lahko mladiče le vsako drugo ali tretjo gonitev. Ker vsako gonitev imet mladiče, ni mačji kašelj. Veliko vzrediteljev pa to luknjo v zakonu še kako radi koristijo .
Pravite, da se z mladiči da fajn zaslužit. Ja verjetno se res da, če si kupiš rodovniško psico,nekako zbereš denar za vzrejni pregled in oceno zunanjosti, po potrebi opraviš zahtevane teste, če so res nujni, pariš s sosedovim psom in daš sosedu za en pir, potem pa čakaš na kotitev in se po dveh mesecih KONČNO rešiš mladičev in pokasiraš denar. Ja, večina vzrediteljev in psarn res dela na ta način.
Če pa v pse vlagaš ogromno znanja, časa, energije in denarja, pa temu ni tako . Vsi moji psi so razstavni, kar pomeni, da imajo narejen vsaj en šampionat (nekateri več). Z njimi sem naredila na tisoče km po Evropi. Vsaka razstava stane kar precej denarja(prijavnina, pot, hrana, prenočišče....). Vsi testi stanejo ogromno denarja. Ves moj čas, ki ga posvečam izobraževanju, delu z njimi, treningom, hendlingu, groomingu, je neprecenljiv.
Zakaj to počnem? V prvi vrsti zaradi ljubezni do psov in pasme. Ni mi vseeno za zdravje pasme, ni mi vseeno za kvaliteto pasme, ni mi vseeno za mladiče, ki so šli od mene. Obožujem pse, obožujem razstave (sem kar bolana če kakšne mesec mine brez njih  ). In nikakor mi ni žal, da sem svoje življenje posvetila psom (poleg mojih dveh otrok seveda ). In mi tudi ni žal vsega denarja, ki sem ga vložila v svoje pse in v kvaliteto pasme.
|
|
|
|
v MB azilu (pri tem moram povdariti, da je tam stanje kar se muc tiče porazno-tam ni karantene, ko jih pripeljejo, tako, da so kr bolane in zdrave skupaj, pa v roku tri dni jih je kr par poginilo, tako da mislim da zdravniške oskrbe tam ni).
) in to vse pozdravit je bil kar velik strošek. Pa še "invalidka" je, ker ima rep zlomljen in prekratek (bog ve kaj so delali z njo).
. Pohvalno!
in najboljša naša prijateljica
