kalbo
|
IZVIRNO SPOROČILO: pelin Metulj hvala enako....pri nas se je vse začelo po rojstvu prve, ki je zelo slabo spala po dnevi in po noči....moj cele dneve na terenu, jaz v večji meri sama za vse...zvečer se mi je že bledlo od utrujenosti, moj pa petek in svetek za stvar ...ne spomnim se kolikokrat sem ga zavrnila...ogromnokrat...seveda je bil užaljen do neba, vendar mu ni nikoli pridelalo, da bi kdaj, ko je bil doma, vstal k tamali namesto mene ali pa kdaj čez vikend rekel, naj se naspim, da bo on prej vstal. Sanjaj...Zadeva se je nekoliko izboljšala , ko je začela tamala malo bolje spati, vendar sem kmalu v drugo zanosila. Po drugem porodu, pa je bilo naravnost katastrofalno. Ta večja je imela grozno krizo in sem kar dobra dva meseca vstajala ponoči k obema...Moj sicer ni bil več na terenu in mi je zelo pomagal v gospodinjstvu, vendar pa mi je bil pri otrocih bolj malo v podporo in pomoč...Če je bilo potrebno je pospravljal, kuhal....otroka pa sta ves čas visela na meni...prav želela sem si, da bi on prevzel škrata, da bi jaz lahko v miru nekaj časa likala, kuhala...bila malo saaaama. Kakšnih šest mesecev po drugem porodu sem bila čisto zdelana...razdražljiva, neprespana, naravnost alergična na moževe dotike...vse bolj sva se odmikala...on užaljen, ker sem ga zavračala, jaz jezna in razočarana, ker se mi je zdelo, da se nič ne potrudi zame....imela sva resno krizo, ko mu je enkrat vrglo ven pred mojo mamo in se je nekaj pritoževal v smislu, da ga ne prenesem in da nisem z ničemer zadovoljna...Moja mama je v bistvu nora nanj in ga ponavadi zagovarja....tokrat pa mu je jezno odgovorila, da se predigra pri sexu ne začne v postelji , temveč že zjutraj s prvo kavo in z drobnimi pozornostmi čez cel dan...V bistvu mu je očitno to dalo misliti, ker so se po tem zadeve malo izboljšale...lahko sem malo zadihala, ker se je končno spokal in otroka kdaj pa kdaj prevzel on, da sem lahko kakšno stvar sama opravila, brez enega priveska ki se me je držal za stegno in drugega , ki mi je sedel v naročju... Ko gledam nazaj, se mi zdi, da je bil ta čas peklenski.... Dolgo sem zamerila mojemu,saj se mi je zdelo, da mi je zaradi svoje togosti in sebičnosti spremenil najlepši čas materinstva v pravo grozljivko...Šele čez določen čas mi je končno povedal, da se je panično bal imeti sam oba otroka, ko sta bila še majhna, ker ga je bilo ves čas strah, da se bo kaj zgodilo on pa ne bo vedel kaj narediti ...Skratka...da je nekaj na tem, se je pokazalo , ko sta mulčka malo zrasla in postala bolj " zanesljivi" osebici...potlej sem celo po celih treh letih lahko šla kam tudi sama brez malih parazitkov... Kar se tiče samega sexa....stvar se je precej izboljšala...v bistvu je postala z leti še boljša kot v začetku najine zveze...nekaj zaradi tega, ker so psotale noči končno v večji meri najine...nekaj zato, ker se drživa nasveta moje mame Hvala bogu za pametno mamo. Vajina težava je bila pa v pomanjkanju krega, dobesedno, ker v afektu vržeš ven marsikaj, kar drugače nebi. Če bi se pošteno skregala, bi tole on tebi zaupal že davno ti pa njemu. On bi razumel tebe in ti njega. Svoji ženi sem že davno rekel....madona skregaj se z mano, spucaj se, pošlji me nekam, ne v sebi tiščat, ker drugač ne morem vedet, kaj te muči. No zdaj tud to prvino že obvladava :)
|