|
miševi -> kako je Jure prišel na svet... (2.9.2005 11:38:09)
|
Končno imam čas, da vam še jaz zaupam porodno izkušnjo...
Takole je bilo (upam, da ne boste  zraven): 16.8. sem imela ctg - kazal popadke na 10 min, tudi jaz sem nekaj čutila. Babica me je samo vprašala, če sem ob tem kaj čutila, komentirala ni nič. Potem sem čakala na pregled in vsakih 10 min me je malo "zvilo". Na pregledu pa nič - je malo bolj odprto, kot zadnjič (se pravi 2 dobra prsta), drugače pa še nič. Da naj pridem čez 2 dni, je rekel. OK, tud prov, sem si mislila. On že ve...
Pa grem domov in pripravljam stvari za obiske, ker je starejša hči praznovala rojstni dan in so ljudje še vedno kapljali na obisk. Ker nisem mirovala, sem "špikanje in zvijanje" občutila le na vsakih 100 let. Potem sem stregla gostom in se trudila, da bi naša punčka imela čim lepše spomine na rojstni dan. Potem so obiski odšli, jaz sem se s prijatelji še malo dol vsedla, in glej jih - spet so bili popadki na 10 min, že kar konkretni, taki za predihat  . Prijatelji so odšli in še nekaj časa pošiljali sporočila, če so popadki že na 5 min. Pa so prej obupali  ... Zvečer odpravim hčerkico spat, odidem na wc in zagledam konkreten čepek. Možu sem sicer povedala, zraven pa še razložila, da ni nujno, da bom kmalu rodila, ker čepek gre lahko tud prej ven... V tistem naju je po telefonu poklicala še ena prijateljica, ginekologinja. Po opisu znakov je rekla, danes boste pa pri vas rodili  . To je bilo ob 19.00 zvečer. Moja dva sta zaspala, jest sem pa ob televiziji predihavala popadke. Od 23- 24-ih sem celo uspela malo zaspati. Ko se zbudim, ugotovim, da smo že 17.8.in da otročička ne bosta praznovala na isti dan - že sedaj sta solidarna, da bomo lahko dvakrat praznovali  . Končno je v spalnico prilezel tudi moj mož. Skupaj sva spremljala popadke, ki so postajali pogostejši - na 8, 6 in končno na 5 minut. Na wc me je tiščalo, pa ni šlo nič ven, le vsakič me je bolj bolelo, kot da bom rodila. Že nekaj časa sva cincala ali naj greva ali ne... Ob treh ponoči se odločim, da mene pa ne bo več bolelo, saj sem ja zmenjena za ea. Poskrbiva za varstvo hčerke in odrineva. Sprejele so me sestre, ki so videle, da sem imela popadek, ko sem stopila iz avta, pa spet pri njih, pa spet, pa spet... So se zbale, da jim bom v liftu rodila  .
Končno v porodni: sprejme me babica Mojca, me pregleda in reče: gospa, vi pa nimate popadkov na 5 ampak na 3 minute. Odprta 5 - 6 prstov, en obroč že čist stanjšan, le še otrok se ni spustil. Me vpraša, če sem bila zmenjena za ea. Ko zve, da ja, se ji je začelo strašno mudit. Naredi mi ekspresni klistir, me samo po ta nujnem obrije. Papirje izpolnjujeva med mojim letanjem na wc in predihavanjem popadkov. Pridem na mizo in čakam, da se je primajala ena zaspana anestezistka in še bolj zaspana asistentka. Vmes mi predrejo mehur. Popadki se začnejo stopnjevati. Če bi videli njuna obraza - po moje bi bila že mrtva, če bi pogledi ubijali  . No, končno sta se "streznili" in ko sta pristopili, sta bili že bolj podobni prijaznemu osebju. Me špikne prvič in odskočim (pa ni bolelo, le zbodlo me je) - namešča kanal in ne more, pa hoče na drugo stran, brez lokalne... Začnem jamrat (to je pa bolelo) in mi da še tam lokalno, da lahko uvede. Vprašam, kdaj bo prijelo in reče, da čez pol ure. Drage moje, če bi vedela, da mi bo epiduralna prijela šele ob šivanju, je sploh ne bi vzela. Babica je rekla mojemu možu, da so mi jo dali zato, ker sem jo želela in zaradi boljšega občutka. Da pa sem najhuje že doma predelala in da bom kmalu rodila . Ne vem, zakaj ni upala tega omenit tudi meni. Tako smo predihavali še vedno boleče popadke - jaz pa na lestvici bolečin nisem upala povedat, da me boli za 9, ker sem mislila, da me bodo imeli za noro, saj imam ja ea in naj me ne bi nič bolelo . Noge so se mi pa tresle, ko da bi bla na vibrator priključena . V glavnem, bližala se je izmena, zato me niso več pregledovali. Ko pride druga babica, je rekla samo še: sedaj bomo pa potiskali  . Vmes je babica rekla, da ima otroček take lase, da bi jih lahko za njih ven potegnila. Pa smo potisnili na svet našega Jureta, ki je imel 56 cm in več kot 4 kg. Ker so pričakovali korenjaka, so me prerezali, zraven sem se še strgala. V tistem trenutku mi je prijela tudi ea - ko prime, je res brez bolečin in so me lepo v miru zašili. Še prej sem porodila posteljico, ki je bila tako ogromna, da je gin. poklical babico in sta jo skupaj "občudovala".
V glavnem sem imela hiter porod, takega, kot sem si želela (če bi bil še brez bolečin, bi bil pa popoln). Punce, pijte čaj iz malinovih listov, jaz mislim, da mi je zelo pomagal. O tem smo med šivanjem debatirali tudi z gin.
Zelo zadovoljna sem tudi z ekipo v jes. porodnišnici - dr. Sredanovič, babica Mojca in babica Maja. 1000x jim hvala. Posebno babice so bile čudovite; sedele so ob meni, me vzpodbujale, klicale po imenu in me tolažile, mi dajale razne pripomočke (žoge), na eni shemi kazale stanje poroda... Za razliko od prvega poroda sem sedaj vse lahko zavestno spremljala. Še peti sem hotla, ko sem poslušala radio (pa me je bilo sram, da ne bi fušala), vse sem slišala, videla. Mož je bil ob meni in mi tudi zelo pomagal. Prerezal je popkovino, mi podpiral nogo in bil tako zelo blizu dogajanju, da je komentiral, da je sedaj videl porod v živo čisto tako, kot ga je na video kasetah.
Potem so naju uredili, dobila sva prvo fotografijo (jo je babica naredila in sprintala) našega korenjaka, ki ima sedaj že 4645 g. Je moje mleko in Aptamil, ker je bilo mojega premalo. Spimo en dan več, drug dan manj. Sestrica ga je lepo sprejela in ga ima rada, le občasno potrebuje več pozornosti.
V glavnem ste opazile, da sem se razpisala. Ampak res sem bila vesela, da mi je v drugo šlo tako, kot sem si želela že prvič. Edino krčenje maternice v drugo veliko bolj boli - sem mislila, da so še enga otročka pozabili v trebuhu in da bom mogla še 1x rodit . Pa so mi sestre razložile, da je to normalno. V porodnišnici so nam tudi predavali o prehrani po porodu ter nam podarili kar zajeten paketek z raznimi testerji in pripomočki. Lepa gesta...
No, zdej me mate pa verjetno tudi že najbolj vztrajne zadosti... Bom nehala...
Lep pozdrav!!!
|
|
|
|
