|
ronja -> RE: Pomoč otroku! (1.3.2012 17:36:47)
|
IMO pretehtaj - ali je bolj pomembna eventualna starsevska uzaljenost ali varnost otroka.
Medela, podpis pod tole.
Ti dam en primer od nedavnega: s sosedo v bloku se velikokrat vidimo, ker imamo enako stare otroke, vrata so si nasproti. Enkrat smo bile spet nekaj zmenjene in si je Ronja želela ona sama zmenit in sem ji pustila - ona je šla do sosedinih vrat, jaz pa sem ostala na naših vratih. Sosed, ki je prišel po stopnicah, mene ni videl, ampak samo njo pred zaprtimi (sosedinimi) vrati in jo je vprašal, če je kar sama in če smo jo ven zaprli. Seveda sem mu razložila, da je vse ok, da je šla k sosedi potrkat, pa da nam takih vzgojnih metod zaenkrat ni treba uporabljat. Itak mu je bilo jasno, ko je še mene videl. Lahko bi bila užaljena, ker valjda ne zapiram otrok na hodnik, ampak meni se je zdelo to ful lepo in sem prav pomirjena, da vem, da imam v bloku sosede, ki jim je mar, ali otrok sam pred vrati čepi in bi dejansko kaj naredili, če bi se to zgodilo (torej, če se meni kaj zgodi, jih ne bi pustili tu tulit, recimo, bi kdo pomagal...).
Tako da - če starši ne delajo nič narobe, itak ne bojo meli slabe vesti in ne bo noben problem, mogoče bo mal čudna situacija, ampak to res ni nič tragičnega. Če delajo malo narobe (ga kdaj po riti, vendar pa ga ne pretepajo), potem je v bistvu čisto ok, da dobijo en feed back, da to pa mogoče vseeno ni glih najboljši način oz. da vidijo, kako otrok to vidi; če pa delajo ornk narobe, da jih fant res skoraj vedno faše, kadar ga kaj poserje, potem jih je pa itak treba ustavit.
Saj tudi policisti preverijo prej, ali starš res slabo dela z otrokom, te ne predajo tožilstvu kar tako. Pa so oni šele zadnja inštanca, navadno so prej razne delavke v vrtcu/šoli. In tudi oni (policisti) so starši in socialne delavke in psihologinje v vrtcu/šoli/ tudi... vsi so starši in vejo, da imaš včasih malih poln kufer in da se zadereš nanje, verjetno jih celo kdo od njih kdaj pritisne, tako da po moje ne mečejo vseh v isti koš (to leti na očitek, češ, da ti bojo pa kar otroke vzeli, če ga enkrat po riti - to ni res). Ampak če je otrok res vsak dan tepen, pa vseeno ne moreš pogledat kar stran.
Se strinjam sicer, da otroci stvari dostikrat zelo drugače naslikajo: Lejla je v vrtcu rekla, da ji je oči naredil palačinke, pa ji je naredil brokolijev sufle (ne zgleda podobno in po okusu je čisto drugače in dlje časa se dela sufle itd...), ko sta bila sama (ji oči še zdaj zamer[sm=jezicek.gif]). Pa še kaka bedarija se najde, da vidiš, da je čisto mimo. Ravno zato pa je treba pogledat, kaj je res, ne pa si samo rečt, ah, saj ni nič.
Po moje imaš ti vsekakor pravico ga vprašat, kdo bi ti pa to lahko prepovedal? Saj ga nič ne siliš ali maltretiraš - če pa se ti zaupa, valjda da ga poslušaš in vprašaš dalje! Jaz bi isto naredila, kar so ti svetovale: fanta še malo povprašala in tudi tiste, ki delajo z njim (v vrtcu ali šoli, kjer pač je).
|
|
|
|