|
mika -> RE: to resno (1.3.2012 20:23:29)
|
čE TA DEL zakona prebereš s stališča zlorabljenega otroka, je zakon napisan dobro. Če izvzamem primer, da bi CSD moral za razgovor otroka pridobit soglasje od starša, od osebe, ki ga zlorablja, a mislite, da bi ga dobil?
Druga stvar pa je, da se da popolnoma vsak zakon zlorabit z lažno prijavo.
Ne morem pozabit primera,ko je pred nekaj leti, učenka srednje ekonomske šole v MB (bilo je po vseh medijih ) prijavila učitelja zaradi spolne zlorabe in to samo zato, ker ji je dal popravca. Na koncu je bila sama ovadena zaradi lažne prijave.
Gita, v tvojem primeru bi se tudi meni stemnilo pred očmi.
Ronja, pri tebi je sosed pomislil, da si hčerko pustila zunaj, ni se pa ti bilo treba zagovarjat pred CSD. Če bi bil prtegnjen in bi te prijavil, bi pisala drugače. Tvoj primer, nima popolnoma nobene veze npr. z Gitinim.
Mislim, da je eden najhujših občutkov, ko se je treba zagovarjat za dejanja, ki jih ne bi nikoli naredil in jih sam obsojaš. In temu ponavadi ni in ni konca.
Če ima človek smolo in je nekomu hud trn v peti, ti lahko zagreni življenje za 10 let in več, pa ti nič ne pomaga, da nisi kriv. Vsi dokazi so na tvoji strani, tožilec pa ne odneha. Sodnikom se zdi absurd, ampak zaradi možnih neskončnih pritožb se lahko vleče, dokler ne zastara, kar pa v določenih primerih traja leta in leta. Pišem o enem izmed najstarejših sodnih primerov pri nas, ki je nastal iz NIČ.
Malo sem zašla.
Strinjam se s Kalbom, da je otroke treba vzgajat od začetka, sploh ko začnejo izkazovat svojo voljo. Menda se prva puberteta začne med 3. in 5. letom, druga v najstniških letih. Če v prvi puberteti otrokom ne pokažemo jasnih mej, smo opleli tako mi kot otrok. Pri nas je bilo najhuje med 2,5 let in 4. letom, sedaj je super. Kako bo v najstniški puberteti ne vem. Mislim pa, da jo z možem dobro usmerjava in spodbujava, tako da upam, da ne bo prehudo[sm=smiley1.gif].
Noben zakon, nam staršem, ne bo pomagal otrokom vcepiti odgovornosti in dolžnosti. To jim morami sami. Kdo jim daje pravice pred dolžnostmi? Starši.
Tudi pred dvajsetimi ali več leti, ko je lahko otroka nekaznovano udaril vsak, so bili posamezniki, ko niti tistega sistema niso upoštevali. Se spomnim iz svojih let, moja starša pa imata še več zgodb.
Otroci niso prileteli z drugega planeta, kjer bi poznali samo pravice in dolžnosti. Prihajajo od nas in so zrcalo naše vzgoje.
|
|
|
|