|
Katy78 -> RE: Ne prenesem otroškega joka :( (22.2.2012 15:33:10)
|
IZVIRNO SPOROČILO: mika
IZVIRNO SPOROČILO: Belen
IZVIRNO SPOROČILO: mika
Enih par krat me je načrtno spravila do tega, da sem se zadrla. No pol so sledile sankcije oz. konkretne prepovedi in je hitro ugotovila, da se z mano ni za hecat.
ojoj zdej ko sm twoj pos prebrala,sm kr ustrašila. Kaj šele otrok? [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]
se ne čudim, da ne upa weč jokat [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image]
p.s.še wedno pa nisi powedala kake so "te metode" ?
da se dereš nanj nazaj al kej še druzga? [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]
daj ne dramatiziraj prosim. Moja odločitev je bila, da otroci mene ne bodo furali kakor se jim bo zazdelo. S hčerko se od majhnega ukvarjamo res maximalno. Nisem in ne bom pa dovolila, da me izsiljuje ali pa da se bom z njo pregovarjala kot pokvarjena plošča. Pa lepo vas prosim...kdo je starš. otroci točno vedo oz. čutijo vašo odločnost. Sej je naša tud mene nagnila v trenutku, ko sem kaj cinclala. IN če je celoten odnos zastavljen na trhli podlagi, ko se starš dobesedno boji bit starš pred otrokom, potem prihaja do nemogočih situacij.
Katy, seveda otroci sprejmejo različno. Ampak če otrok brezpogojno izsiljuje z drenjem, potem ta starš dela nekaj narobe. Otroci morajo čutit odločnost. Takrat, ko sem se morala zdret, je naša bila v takšni fazi, da druga enostavno ni slišala, dokler se nisem zadrla. Valjda mi ni blo fajn, ampak edino to je slišala.
Pa da ne bo pomote....večjih cartljivčkov, kot smo mi, ne boste našli nikjer. In prav fajn mi je, da sva se hčerko uspeli vzpostavit tak odnos.
Pravzaprav še nisem srečala otroka, ki bi tako zaupal mami, kot moja hčerka meni. In to gre ravno iz varnega odnosa, ko otroku meje jasno pokažeš.
Belen, kakšne metode oz. v kakšnem primeru, te zanimajo. Nisem brala vseh odgovorov. pred očmi sem videla samo drenje[sm=jezicek.gif].
Lulu, pogled je dovolj, ja[sm=smiley36.gif]
Saj pravim, ne pali pri vseh ista stvar. Pri nas vpitje ne pali, ker potem se on samo še bolj dere... Prav tako na primer pri nas ne pali ohlajanje v drugi sobi ali sedenje na stolu, ker ga napade samo še večja histerija in pride ven iz sobe. Enkrat je ena napisala, da ga pa pač 100x neseš nazaj, če je treba - ne hvala, nisem jaz za take fore, to bi pomenilo mučenje mene in njega. Vsak mora pač najti metodo, ki funkcionira pri njegovemu otroku. Kot rečeno, pri nas vžge to, da mu mirno in odločno povem, da z jokom ne bo dosegel nič in da ga ne razumem, če zraven joka in cmizdi ter da naj mi lepo pove kaj bi rad. In je skapiral kako in kaj, čeprav včasih seveda še proba, če sem si slučajno premislila. Meni je bila zelo všeč knjiga Z otrokom lahko sodeluješ (ali nekako tako je naslov), sem videla, da veliko stvari že intuitivno delam tako, kot je tam opisano, tam pa sem našla samo še logične razlage za to. Še vseeno pa imam glede vpitja mnenje da če mu jaz dopovedujem, da je treba govorit z normalnim tonom, da se ne tepe, ne brca ipd., da mu moram tudi sama dajati tak vzgled ampak, kot rečeno, tudi meni uide kdaj pa kdaj in povzdignem glas.
|
|
|
|