|
maychika -> RE: Drage Aprilke (5.4.2006 19:43:13)
|
No aprilke, pa se končno oglašam spet med vami. Najprej najlepša hvala za čestitke. Moram reči, da je naša pikica taka princeska, da ji ni para. Trenutno je zelo pridna. Včeraj smo se vrnili domov in samo spi in je in kaka od takrat naprej. Jokala se je pa samo dvakrat, ker jo malo krči dajejo...pač ne more kupčka podret.
No, pa sem prepričana, da vas zanima kako je šlo. Moram reči, da je vse skupaj šlo zelo tekoče. Ponoči ob 1:13 me je nekaj malega zvilo...kot menstruacijski krč...tak rahel. Pa sploh nisem vedela kaj naj si mislim. Potem je čez 20 minut sledil še en in tako naprej. Kako uro sem imela te krče na 20 minut, potem kako uro na 15, potem pa sem jih ful časa imela na 9 minut...kot urca točno. K sreči je mami dežurala pri meni, ker je moj dragi imel nočni šiht. Kot da bi vedela. In potem sva skupaj bedeli in kartali sredi noči in gruntali ali bomo šli v rim ali ne. Okrog četrte zjutraj sem dragemu sporočila naj bo pripravljen, če bo slučajno treba oditi. Pa je ravno iz službe prišel, ko sem imela popadke tam na 7 in 8 minut, pa nekaj malega mi je odteklo, za kar sem bila prepričana, da je bila plodovnica. No...potem sva spokala in odšla v porodnišnico. Na Jesenice sva prispela s popadki na 6 minut in sicer okrog pol osme zjutraj. Tam so me sprejeli, pobrili, klistirali (nič neprijetnega) in me odpeljali v porodno sobo. Babica me je pregledala in rekla, da sem odprta že 4 cm (kasneje je govorila 6 cm...?!?). Ginekolog je prišel preverit kako je s plodovnico in mi predrl mehur. No...on ravno ni bil nežen, zato je bil pregled precej neprijeten. Ko mi je predrl mehur pa je teklo kot slap iz mene. No, potem so končno dobili še frej CTG (je bil zaseden za tiste, naročene na pregled) in so me priklopili. Prišel je anestezist (ker sem se odločila za epiduralno) in zanimivo je to, da so meni po prihodu v porodnišnico popadki skoraj prenehali. Ko se je anestezist pripravil za vstavitev katetra, so se mi pa kar naenkrat začeli hudi popadki, tko da sem bila kar težko pri miru. V glavnem vstavljanja katetra nisem niti malo čutila, ko pa so spustili "zdravilo po cevki" pa ni bilo drugega, kot to, da imaš malo mravljinčaste noge in rit (kot bi 4 ure sedel v kinu, pa bi ti rit zaspala). Popadki so bili tako ful bolj vzdržni, čeprav na čase še vedno kar boleči, vendar čisto znosni. Odpirala sem se ful hitro in babica je rekla, da bomo zdaj,zdaj rodili. In po dveh popadkih potiskanja je bila mala Tia na svetu. Ne morem vam reči kakšen nepopisen občutek je to, ko zagledaš svojega otroka in zaslišiš njegov jok. Ko pa ti ga dajo na trebuh, se ti pa itak čisto zmeša. Jaz sem bila čisto evforična. Iztiska tudi malo nisem čutila, so me pa rezali, kar je pa ne takrat ampak zdaj...zelooooo neprijetno. Trenutno sedim na šlaufu, ker je edino tako kolikor toliko zdržno. V glavnem edina neprijetna stran mojega poroda je bilo rezanje, pa še to potem, ko sem dobila šive oz. zdaj celjenje.
Porod je bil nekaj najlepšega, kar sem kdaj doživela in me veseli, da sva to z možem dala skupaj skozi. Če katera razmišlja o epiduralni....jaz jo priporočam. Naslednjič grem tudi z epiduralno rodit.
Moram še pohvalit porodnišnico Jesenice, ker so bili vsi zeloooo prijazni, pripravljeni pomagati in svetovati in so svoje delo opravljali z veseljem in nasmehom na obrazu (razen ene izjeme, ki pa tako ali tako mora biti tam zaradi lepšega), kar se je poznalo pri njihovem odnosu do porodnic in otročkov.
Pa še nekaj...dojenje. Meni je to prava umetnost za osvojit...ampak je pa nekaj najlepšega na svetu.
Torej..popadki so kot blagi menstruacijski krči, ki se s časom le stopnjujejo, na koncu pa se ti preselijo tudi na predel križa. Meni se je zdelo, kot da me kot vroče železo zvija v križu..torej...kot da me bo prelomilo nazaj.
Sicer pa čestitke vsem, ki so tudi medtem postale mamice ter srečno vsem, ki boste to kmalu. Sicer pa vas bom spremljala in se še kaj oglasila še naprej.
Lepo se imejte in jutri rqaje ostanite doma na toplem.
LP, M.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]
|
|
|
|