 |
RE: od katerega leta jim zaupate, da so kakšn...
8.2.2012 10:05:56
|
|
|
|
Taddy78
|
hmmm...če pomislim, kaj je naš poba vse naštimal, ko sem bila samo kak meter vstran od njega...pa vseeno torej dovolj blizu, da če bi se že kaj zgodilo, da lahko odreagiram. Sedaj pri 6.letih, ga komot pustim v stanovanju, ker se res drugega kot gledanja risank, ne spomni. No, saj še vedno sem doma, ampak grem al dol k tašči, al v štalo. Ampak on ko se spomni kaj vštimat, naredi pač kako lumparijo, recimo z odpadnim oljem pobarva fasado in vrata, vlije pujsom bencin v posodo za vodo, vsuje moko sredi kuhinje in si naredi cesto za bager, odreže hlače, ker bi raje imel kratke...
Mi pa na kraj pameti ne bi prišlo, da pustim v stanovanju dva tako mala otroka, 4 in 2 leti. Priznam, za to moraš imeti pogum. Pri nas je 6 let razlike, pa se je že 2x zgodilo, da bi mu uspelo kaj narediti tamali. Sicer je šlo z njegove strani za čisto nedolžna dejanja, ki pa bi lahko imela hud konec in ti nič ne pomaga, da ga učiš eno, če se on v danem trenutku odloči po svoje.
Poglejte samo zadnji primer iz časopisa, ko je 7.letnik skočil pred avto. Čeprav mi ni ravno jasno, kako je lahko tak mali otrok na avtobusu brez spremstva, so verjetno že nekaj mesecev delali tako. In sedaj je kriv voznik, ki ga je povozil...pomoje so krivi starši, ker niso poskrbeli za njegovo varnost. Da pa nimaš časa poskrbet, da otroka nekdo pobere pred šolo ali pa ga pričaka na postaji...
Seveda leta včasih ne igrajo vloge, pa vseeno je potrebno pretuhtat kaj zna 4 letnik in kaj 6,letnik...razlika je ogromna.
|
|
|
|
Natisni
, ne mine teden, ko ne bi kak otrok padel iz okna/balkona. In to največ 2-6 letniki. Povečini starši puščajo otroke same, celo v tandemu. In potem zagovori staršev, že 2 leti vsak dan, že 3 leta zelo pogosto..... puščamo same in se še ni nikoli nič zgodilo, sta pridna, sta odgovorna, smo jih naučili in bla, bla.... in vseeno jih otrok dočaka na pločniku, namesto za vrati. In ne glede na številne zgodbe, so še vedno starši mnenja, da so pa njihovi dovolj odgovorni in poučeni in se jim nič ne bo zgodilo. Mogoče res, mogoče bodo imeli srečo, mogoče pa ne in jih bo enkrat dočakala nesreča. 
