|
camino79 -> RE: Januarčki 2012 (8.3.2012 22:18:31)
|
Tak vas rada preberem, za napisat pa mi včasih kar zmanjka časa.
Imam nekaj vprašanj:
LEŽANJE NA HRBTU - kako dajete spat svoje [sm=duda.gif]? Naša ne mara spati na boku več SPLOH, sama izrine podporno blazino in je strašno rada na hrbtu. Se prej umiri, prej azspi in lepše spi. Pa me je strah, da se kaj ne zgodi.
Ob tem včasih, ko je pred spanjem "živahna" - se pogovarja sama s seboj, brca z nogicami...zleze po postelji tako, da ima glavico pod odejo.[sm=zmeden.gif]. Mene je strah, samo mi je danes pediatrinja rekla, da mala že ve, kaj ji paše, in da se že novorojenček strahovito bori proti zadušitvi, in da ni strahu, da bi sama lezla v to. Naj jo kar pustiva, da morda pa ji je prijetno. Kaj pravite na to?
ČAJ - kdaj, zakaj in kolikšno količino čaja dodajate? Mi smo kupili ta preklicani komarčkov čaj (instant, so imeli smao tega, zdaj pa piše, da je cuker not...naj kupim raje onega v vrečicah? Za vsak slučaj, če bi jo zvijalo ali bi bil ati sam z njo doma. Pa se bojim, da bo potem manj na prsih?
REKREACIJA - kdaj po porodu ste začele migati? Imela sem naravni porod, malo šivov, ne boli več ni, počutim se ok. Pa bi šla tečt, samo me je strah. G pa imam šele konec marca.
Ok...sicer pa...
PLIVIT kapljice - mi jih dajemo, ker sem opazila, da ne vplivajo na krče in nisem pozorna na uro, kdaj jih ji dam.
KOPANJE - kopamo se vsak večer, danes je po kopanju in hranjenju zapsala kot polhek, sama v posteljici. Kar je za nas velik dosežek.
SPANJE - Ja...v porodnišnici sem jo navadila spati poleg mene...smo imeli ene težavice, pa je še zdravnik rekel, da je bolje, da jo imam veliko pri sebi...pa še njen predirljiv jok, pa nisva bili sami v sobi...Doma pa je tako...čez dan spi kjerkoli...na mizi na odejici, na sedežni, v vozičku, še posebej na prehodu, na najini postelji...pazim, da je ne dajem v njeno posteljo. Ob njej pospravljam, kuham, perem, sesam...je ne moti, je pa res, da ker sem večino časa z njo sama, ni nekih pogovorov (razen telefonskih, hihi[sm=smiley36.gif]), ni TV in radi, ker ne maram, je pa muzika...Tako da hrup je zmeren. Zvečer v veliki večini zaspi v svoji posteljici...še posebej po kopanju. Ampak, ko se okoli 23-24h (previjanje, hranjenje)in potem še enkrat ponoči 2-3h (hranjenje) zbudi, blazno težko zaspi v svoji posteljici...noče. Joče, je ne morem umirit. poskušamo z dudo, glasbo, božanjem...ampak traja blazno dolgo, uspeh pa je 20%. Mogoče. In ob dveh zjutraj je eno uro otroka uspavat za MOGOČE-uspeh, res naporno. Vsaj meni.
Kaj naj????
JOK - Če joče, jaz razumem, da je nekaj narobe. Za otročka. Tudi, če se meni zdi, da je vse ok. (Mislim seveda tisti pravi jok, nejavkanja, ko se malo pogovarjajo sami s seboj in zajavkajo vmes.)
Naši [sm=duda.gif] imajo svoj mali svet, ki pa je zanje edini, in stvari, ki se nam zdijo nepomembne, ker imamo pač več izkušenj v tem svetu, so zanje bistvene, življenjskega pomena.
In odvisni so od nas...nam zaupajo. In če se jaz ne odzovem, ko jo je strah, je lačna, ji je dolgčasm rabi bližino - kdo se bo? komu naj potem zaupa????
In iz tega razloga je midva ne pustiva jokati. Ne skočiva sicer takoj, ko se oglasi, pustiva pa je ne. In ja, lahko dobijo tudi kilo od tega prenapenjanja. ker naša kriči tako, da je groza...sem videla pri krčih pred tednom.
GOSPODINJENJE - meni kar rata (samo naša dojenčica, seveda...ne vem, kako bi, če bi imela še več otrok, kot npr. Ronja). Dopoldne sva oba, MM dela za službo, kaj pojeva skupaj (zajtrk ali zgodnje kosilo od prejšnjega dne), potem greva/gremo na sprehod. Potem gre MM delat (do poznega večera), jaz pa domov. Tamala zdaj popoldne...ali spi v vozičku, ali pa si jo vozim iz prostora v prostor, kjer pospravljam, likam, kuham...pa se pogovarjava. No, večinoma lika MM. Jaz samo plenice...kar je nujno. Tamala pa...Je krasna, ko je dobre volje. Zvečer kopanje, nega, hranjenje. Takrat mi ostane nekaj časa zase...za pranje las ob 8. marcu[sm=smiley36.gif], računlanik, branje, TV, kuhanje, peko peciva...Včasih tudi ne, ko je sitka. Ampak večinoma ni.
Potem MM domov - večerja, kakšna urica v dvoje...in potem noč. Ki je, kot sem že zgoraj napisala, KAKORKDAJ.
Eh, sem se razpisala...grem pripravit večerjo do konca.
|
|
|
|