Iskreno prosim za pomoč/mnenja (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Družina in partnerski odnosi



Sporočilo


truncus -> Iskreno prosim za pomoč/mnenja (23.1.2012 17:27:47)

Pozdravljeni,

pišem, ker sem se znašla v veliki dilemi kateri se ne čutim dorasla in bi rabila slišati še kakšen nasvet od nekoga, ki lahko na nastalo situacijo pogleda z bolj objektivnega stališča... In obenem rabim nasvet kaj mi vi, kot starši, predlagate...
Torej, moja zgodba se začne v porodnišnici 24 let nazaj, kjer sem se kot črnolasa in trmasta deklica rodila takrat 32 letni mami (barva las se mi je od takrat malo spremenila, trma pa prav nič[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] ). Odraščala sem sama z mamo, oče je sicer redno ohranjal stike in tudi finančno poskrbel zame, ampak osnovna celica družine pa je bila seveda mami (in moja zlata dedi in babi).
Z mami sva tekom mojega odraščanja seveda imeli občasne nesporazume, ampak nič nepremostljivega ali zaskrbljujočega. V osnovi sem bila priden otrok, ki ni povzročal problemov tako, da  dejstvo, da je mami sedaj že bolj siva kot črna, ni samo moja krivda[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] Naj omenim še, da sem se že pred dobrimi 4 leti s fantom preselila v podnajemniško stanovanje in, da mami od takrat živi sama.
Pa da preidem k pravemu problemu. Zadnji 2 leti opažam pri mami spremembe, ki me že pošteno skrbijo-predvsem zato, ker se stvari ne izboljšujejo ampak stagnirajo ali pa se slabšajo... In sicer se je začelo s tem, da je mnenja, da jo nekdo zasleduje in, da stojijo pred blokom avti, ki so tam zaradi nje in zato, da jo opazujejo. Pred tem je njen brat našel telefon, kateremu niso mogli najti lastnikov zato ga je dal njej. In po njenem mnenju je ta telefon od mafijcev, ki jo zasledujejo in ji strežejo po življenju... Težko mi je ko to pišem ampak res ne vem več kaj naj[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] ... Sedaj smo prišli do te točke, ko govori samo še o tem[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] Prepričana je, da jo vsi, ki jih vidi na cesti zasledujejo, da je med seboj povezana policija, zdravstvo, socialna, trgovine,... Da ji plin spuščajo v stanovanje in na trenutke, ko ji hočem objasniti, da si to vse domišlja pravi, da sva tudi midva s fantom povezana z vsemi in znori in ne govori z mano [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] Včasih sva bili velikokrat na vezi po telefonu in vsaj 1xtedensko sem hodila domov, sedaj se ne slišiva tudi po 2 tedna-ker če pokličem ali mi dol vrže ali pa govori o ljudeh, ki jo zasledujejo, jaz pa sem že psihično izčrpana od vsega tega in ne zmorem več. Tudi mojo babi (svojo mamo) vsakodnevno sekira glede tega in potem moram še mamo tolažit, ki je že tudi na koncu z živci in jo je mami sedaj že toliko znervirala, da še mama nehote včasih pomisli, da jo res kdo zasleduje (ker mami ji vsakič, ko je pri njej to zagoravlja)...  Ko hodimo po trgovinah  se včasih v kakšnega človeka kar zagleda in meni je tako grozno, ker se bojim, da ji bo kdo kdaj kaj naredil. Npr. varnostnik v trgovini ne sme več govorit z njo-tako mi je rekla. Ona misli, da zato, ker je povezan z "ostalimi" jaz pa msilim, da zato, ker ljudi kar sprašuje naokoli, če vidijio kakšen slab zrak je, ker jo zastrupljajo in če vidijo trume avtov, ki jo zasledujejo...
Najprej sem mislila, da je to faza, ki bo minila, sedaj se bojim, da ne bo tako... Že od nekdaj je bila bolj labilna in čustvena oseba in smo morali zelo paziti kako ravnamo z njo, jaz sem že kot otrok prevzela dosti odgovornosti glede skrbi za naju, ampak imeli sva se super in moja mami je in rada jo imam. Ampak trenutno v tej fazi ne vem kaj storiti [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] Sem ji svetovala naj bolj ven hodi, na sprehode, da ne bo sama doma ampak potem je še huje. Velikokrat mi je očitala, da pridem samo za 2 uri k njej, ampak imam  tudi svoje obveznosti zaradi katerih nimam toliko prostega časa kot bi ona želela. Sedaj pa, po resnici povedano, čedalje težje preživljam čas z njo, ker se vse vrti samo okoli tega zasledovanja in zarot, če ji pa kaj rečem, pa sem ena izmed njih in sem vse samo človek ne...
Bojim se zanjo, bojim se za staro mamo, ki si res ne zaslužie vsega tega (pred enim letom ji je še sin umrl-moj stric- in res se sekira, ker je mami takšna).
Po nakjljučju ima nekdo od mojih prijateljev za sosede 2 človeka, katerih diagnoza je shizofrenija. In, ko mi je malo opisal njune bolezenske znake so bili popolnoma enaki kot te, ki jih ima mami-torej človek je vseskozi prepričan, da mu nekdo streže po življenju in, da ga zasledujejo. Prebrala sem kar nekaj člankov po internetu in laično ugotovila, da je ta shizofrenija nekaj za kar lahko boleha moja mami. Po dolgem času sem prejšnji teden zbrala pogum in anonimno poklicala na psihiatrijo, kjer sem razložila "našo" situacijo. Gospa (zdravnica) na drugi strani je bila zelo prijazna, me je razumela in potrdila, da moja mami rabi strokovno pomoč (to sem vseskozi  zavračala-moja mami pa le ne more biti bolana[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] ). Razložila sem ji, da sem jo probala že neštetokrat spraviti do zdravnika a brez uspeha (mislim, da ni bila pri zdravniku že vsaj 10-15 let). In potem je povedala, da je v teh situacijah bolje, da se svojci na začetku distancirajo od tega, ker jim bolnik lahko zameri vmešavanje v njihovo življenje. Torej njen predlog je bil, da naj pokličem na 112 in povem, da so na tem oddelku rekli, da naj jih pokličem, da bodo poslali 2 zdravnika na teren, ki bosta ugotovila realno stanje na domu in jo po potrebi hospitalizirala... Tukaj se je pa meni ustavil svet [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] Če pozabim na dejstvo, da mami nikoli več ne bo spregovorila z mano, ko bo izvedela kaj sem naredila, kako naj svojo lastno mami, ki je ena izmed najpomembnejših oseb v mojem življenju, strpam v bolnišnico??? Že sedaj, ko ji omenim, da bi jo sama peljala do zdravnika me nahruli in nikakor in pod nobenim pogojem ne misli, da je karkoli narobe z njo. Samo vsi ostali po njenem mnenju nočemo videti kaj se ji dogaja... To, da bi poklicala rešilca za Polje se mi zdi najbolj nizkotno dejanje kar ga lahko naredim, obenem pa ne vem koliko časa bom sploh lahko še zdržala vse to... Mogoče je bolje, da pustim stvari takšne kot so-navsezadnje ni rečeno, da ji bodo lahko pomagali[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image] ? Ko bi se vsaj malo zavedala, da je nekaj narobe z njo bi bilo lažje...

Povejte mi prosim kaj bi vi storili na mojem mesti? Kaj bi želeli, da vaši otroci storijo na mojem mestu? Jaz resnično ne vem kako naprej [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image]
Hvala, da ste me brali in resnično prosim za en odrasel pogleda na to stvar, jaz se bojim, da ji nisem dorasla...

Lep pozdrav




kajalin* -> RE: Iskreno prosim za pomoč/mnenja (23.1.2012 17:47:42)

Nekako te razumem, nisi  v lepi situaciji,ampak tvoja mami je bolana in le tako ji boš pomagala. V tem stanju se ji lahko zameriš tudi s kakšno drugo stvarjo, kot si že napisala...
Držim pesti,da se bo uredilo tako kot je prav.




pokalona1 -> RE: Iskreno prosim za pomoč/mnenja (23.1.2012 17:51:25)

Vse kar opisuješ je značilno za shizofrenijo-do tega si tudi sama že prišla.Največ, kar lahko narediš za njo, je da ji poiščeš strokovno pomoč. Shizofreniki s takimi blodnjami, kot jih ima ona, so nevarni zase in za okolico. Sem spoznala enkrat gospoda,ki je ravno tako mislil, da ga zasledujejo,hočejo ubit...Končalo se je tako, da je z nožem napadel svojega soseda iz bloka, ker je blodil, da mu tudi on želi škodovati.Torej-pošiči ji strokovno pomoč




josephine27 -> RE: Iskreno prosim za pomoč/mnenja (23.1.2012 18:09:44)

res nisi v lepi situaciji in verjamem da ti je hudo[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley31.gif[/image]. o shizofreniji sicer ne vem veliko ampak slišala sem, da se pri nekaterih ljudeh zelo uspešno zdravi in da ti ljudje v družbi normalno funkcionirajo. jaz bi zbrala pogum in ji poiskala strokovno pomoč, če ne bi šlo drugače bi tud policijo poklicala.

poznam primer, ko so starši klicali policijo, da so spravili svojega že polnoletnega otroka na zdravljenje. sicer ni šlo za shizofrenijo ampak nekaj drugega. in verjemi, da je mama jokala kot nora ampak je rekla, da raje vidi da ji sin do konca življenja zameri in ne govori več z njo in se pozdravi, kot pa da ga gleda kako je iz dneva v dan tone.

želim ti, da bi se vse skupaj srečno uredilo.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley31.gif[/image]




Ajra RR -> RE: Iskreno prosim za pomoč/mnenja (23.1.2012 18:22:21)

V našem kraju je en starejši moški, ki je shizofrenik. Ima ženo, otroke, večino časa normalno funkcionira, je doma, hodi v službo, ima zdravila. Če pa jih neha jesti, potem je z njim slabše in mora v psihiatrično, kjer mu pomagajo. Močno držim pesti, da uspe tudi tvoji mami, da rešite to težavo in da se stvari uredijo.

Svetujem ti lahko edino to, da za nasvet vprašaš tukaj, morda ti lahko pomagajo: http://www.ringaraja.net/Ringarajini-strokovnjaki/Seznam-strokovnjakov/mag-kornelija-fercak_44




Paštetka -> RE: Iskreno prosim za pomoč/mnenja (23.1.2012 20:59:37)

Jaz bi tudi v dobrobit mame poklicala 112.
Ko ji bodo pomagali, ti bo lahko hvaležna. Če se ne bo zdravila, se pa lahko tragično konča.
Kaj pa če stara mama pokliče? Trej njena mama?




Vijoličarka -> RE: Iskreno prosim za pomoč/mnenja (23.1.2012 21:23:27)

Mislim da nima problema samo tvoja mama, ampak ga imaš tudi ti. Povedala si, da je bilo zate zelo težko že razmišljati v smer, da bi bila tvoja mama bolna. Najbrž si se dolgo izmikala temu spoznanju in še zdaj se nisi čisto sprijaznila.

To ni čisto nič drugače, kot če bi mami npr. imela težave z želodcem, zlomljeno nogo ali pa bi jo zadela kap - v vseh teh primerih bi se obrnila na strokovnjake. Če npr. razvijam naprej primer z zlomljeno nogo. Četudi morda mama ne bi hotela k zdravniku, bi se ti zavedala, da je treba nogo dati v mavec, drugače so lahko posledice hude in bi na našla način, da bi jo spravila v bolnico, pa če bi ti mama zamerila ali ne.

Tako je tudi s shizofrenijo. Mama mora dobiti pomoč strokovnjakov že zaradi nje same, pa če ti zameri ali ne.  Nekaj je treba storiti, ker ne ona in ne vi ne morete na tak način živeti. Ko bo mama dobila ustrezna zdravila, tudi ne bo več taka, kot je zdaj in bo sposobna marsikaj razumeti, kar zdaj ni.

Mama v stanju, kakršnem je, resnično verjame, da jo zasledujejo in občuti resnično paniko - občutek ogroženosti, nihče ji ne pomaga. Gotovo strašno trpi. Pokliči 112, prišla bosta dva strokovnjaka, ki znata ravnati s takimi primeri. Sama praviš, da je vedno bolj sovražna do tebe, do mame in še slabše bo.

Nič sramotnega in nič groznega ni, če gre človek zaradi take bolezni v strokovno obdelavo. Ne boš ji škodovala, ampak ji boš naredila dobro.




truncus -> RE: Iskreno prosim za pomoč/mnenja (23.1.2012 21:31:04)

Hvala vsem za odgovore in spodbudne besede... Pride trenutek, ko sem že čisto odločena, da je to najbolje kar lahko storim (da pokličem) ampak, ko pa dejansko hočem poklicati me pa prevzame res grozen občutek krivde, sramu in žalosti... Ne znam opisati kako krivo se počutim, da sploh razmišljam o tem... Počutim se kot, da ji hrbet v nož porivam in, da jo izdajam, da delam za njenim hrbtom... Še posebno, ko pride dan in je čisto prijazna- zlomim se ko na to pomislim [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] Imam fanta, ki mi stoji ob strani in tudi on, ki dejansko najbolje pozna situacijo, se strinja, da moramo nekaj ukrenit. Samo malo poguma moram še zbrati...
Da bi stara mama klicala bi verjetno bila opcija ampak se bojim, da bi jo še bolj razburilo-je že kar konkretno v osemdeseta leta zakorakala in je nočem še bolj razburjati [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image]
Hvala še enkrat, pomaga, če slišim, da ravnam pravilno čeprav se počutim vse bolj kot vredu zaradi tega...




mateyka -> RE: Iskreno prosim za pomoč/mnenja (23.1.2012 21:36:22)


IZVIRNO SPOROČILO: josephine27
ampak je rekla, da raje vidi da ji sin do konca življenja zameri in ne govori več z njo in se pozdravi, kot pa da ga gleda kako je iz dneva v dan tone.


mislim da je tole najbolj pomembno. v takih primerih je podobno kot pri otrocih - narediš kar moraš in je zanj dobro, ne kar je najbolj prijetno (zate ali zanjo). ker percepcija je izkrivljena in to dela največjo škodo, to se mora čimprej korigirat, če je le mogoče.




pelin -> RE: Iskreno prosim za pomoč/mnenja (23.1.2012 21:38:36)

Joj, res grozna in žalostna situacija...Tudi jaz sem mnenja da gre za preganjavico oz. shizofrenijo...Pred leti je imel moj dragi  kolega, ki je imel podobne težave in bil tako prepričan v to, da mu vsi okrog njega hočejo slabo, da smo mu v začetku prav verjeli...tudi on je trebuncljal o mafiji , pa o nekih političnih zarotah pa svega in svašta...skratka...ko je v službi naredil celo štalo, so ga hospitalizirali v Polje. Gor je bil kar nekja časa, dokler ni lahko pribljižno normalno funkcioniral ob zdravilih doma...vmes je prenehal jemati zdravila, pa se je vse ponovilo......Sedaj je že dobrih pet let poročen, ima deklico in zelo pazi da redno jemlje zdravila... Večkrat pridejo na obisk in velikokrat pravi, da je srečen, da je ime tako razumevajočega in osveščenega  šefa, ki ga je osebno odpeljal v Polje in ga potem po rehabilitaciji vzel nazaj v službo...Žal smo mi še vedno tako malo podkovani o   psihičnih in živčnih  boleznih, da v situaciji ne znamo prav reagirati...Človek je bolan...podobno kot bi imel kakšno drugo bolezen...Treba se je zavedati, da zaradi same bolezni ni sposoben normalno razmišljati in s tem poskrbeti za svoje zdravljenje...Tu mislim,da je poteza na svojcih, prijateljih, ...Hudo je...vendar človek v bistvu rabi pomoč, vendar te v svojem bolezenskem stanju ne zna prositi zanjo...
Moja mama je veliko kot prostovoljka hodila po domovih za ostarele...tam se je neštetokrat srečala z ljudmi obolelimi za demenco...vedno znova jo je pretreslo in prav spomnem se, ko je vsa zgrožena rekla, ko je srečala znanko, ki je ni poznala in se je hotela sredi hodnika sleči do golega, da naj v primeru, da tudi ona postane čez leta dementna, naj ne obžalujem in čakam, temveč ji poiščem primerno ustanovo, kjer bodo skrbeli zanjo... Upam, da mi nebo tega nikoli treba, pa vendar...




truncus -> RE: Iskreno prosim za pomoč/mnenja (23.1.2012 21:48:16)

IZVIRNO SPOROČILO: Vijoličarka

Mislim da nima problema samo tvoja mama, ampak ga imaš tudi ti. Povedala si, da je bilo zate zelo težko že razmišljati v smer, da bi bila tvoja mama bolna. Najbrž si se dolgo izmikala temu spoznanju in še zdaj se nisi čisto sprijaznila.

To ni čisto nič drugače, kot če bi mami npr. imela težave z želodcem, zlomljeno nogo ali pa bi jo zadela kap - v vseh teh primerih bi se obrnila na strokovnjake. Če npr. razvijam naprej primer z zlomljeno nogo. Četudi morda mama ne bi hotela k zdravniku, bi se ti zavedala, da je treba nogo dati v mavec, drugače so lahko posledice hude in bi na našla način, da bi jo spravila v bolnico, pa če bi ti mama zamerila ali ne.

Tako je tudi s shizofrenijo. Mama mora dobiti pomoč strokovnjakov že zaradi nje same, pa če ti zameri ali ne.  Nekaj je treba storiti, ker ne ona in ne vi ne morete na tak način živeti. Ko bo mama dobila ustrezna zdravila, tudi ne bo več taka, kot je zdaj in bo sposobna marsikaj razumeti, kar zdaj ni.

Mama v stanju, kakršnem je, resnično verjame, da jo zasledujejo in občuti resnično paniko - občutek ogroženosti, nihče ji ne pomaga. Gotovo strašno trpi. Pokliči 112, prišla bosta dva strokovnjaka, ki znata ravnati s takimi primeri. Sama praviš, da je vedno bolj sovražna do tebe, do mame in še slabše bo.

Nič sramotnega in nič groznega ni, če gre človek zaradi take bolezni v strokovno obdelavo. Ne boš ji škodovala, ampak ji boš naredila dobro.


Ja, verjetno imam res problem tudi sama s seboj... Včasih se mi zdi, da ravno zaradi tega dvomim, da je bolana, ker je celo življenje bila avtoriteta-to kar mama misli je vedno prav... In tako neomajno je prepričana v svoj prav, da včasih že jaz podvomim v svoj prav... Ko bi vsaj enkrat v teh 2 letih pomislila, da je nekaj narobe z njo, bi vedela, da rabi pomoč. Tako pa vse kar vidim je neomajno prepričano žensko, ki bolj kot v vse ostalo verjame v svoj prav...
Počasi vidim, da sem pustila, da gredo stvari predaleč-ampak vedno je imela malo bolj bujno domišljijo in me/nas je obtoževala stvari katere niso bile resnične. In rabila sem čas, da sem ugotovila, da je prišlo tako daleč, da potrebuje strokovno pomoč.
In ne me narobe razumeti, nikakor se je ne sramujem niti nimam kakšnih predsodkov o ljudeh, ki potrebujejo takšno pomoč. Najbolj me mori to, da bom to naredila tako hinavsko (brez njene vednosti) in z zavedanjem, da ona meni, da ne rabi pomoči... Počasi se mi bistri slika in vem kaj moram narediti, ampak pomagati človeku, ki ne želi oz. meni, da ne potrebue pomoči je zelo težko-in čeprav sem razumski človek mi to tukaj ne pomaga prav dosti... Moja mami je, rada jo imam in nočem, da trpi.




nikon -> RE: Iskreno prosim za pomoč/mnenja (23.1.2012 21:55:00)

Se pridružujrm zgornjim mnenjem. Tvoja mama rabi strokovno pomoč. lahko je shizofrenija, lahko katerakoli od drugih psih. bolezni, a sami ne boste mogli čez to. Sestavni del teh blodenjskih bolezni je tudi to, da so bolniki popolnoma neuvidevni in nesposobni kritičnega uvida v svoje stanje. To, da ti ona prepoveduje, da bi se jo kamorkoli vozilo, je del bolezni. In s tem, ko čakaš, ji delaš škodo.
Te popolnoma razumem, da ti je težko, vendar bo to, da poskrbiš za strokovno pomoč, edini pravi korak. Z logičnimi argumenti pri teh bolnikih (in ja, tvoja mama JE bolna) ne rpideš nikamor. Niso sposobni logičnega razmišljanja. Če ona misli, da ji nekdo grozi, je ne boš prepričala v nasprotno.
Probem je tudi, ker te blodnje lahko postanejo kronične in odporne na zdravljenje, če predolgo trajajo. Kar pomeni, da dlje, ko boste čakali, slabše bo in manj bo možnosti za uspešno zdravljenje.
Ja, je težko storiti nekaj proti volji nam drage osebe - ampak včasih bolezen zahteva take ukrepe.
Pogumno stori, kar je treba in upam, da ti bo mama nekoč (kmalu) hvaležna. Kajti ob uspešnem zdravljenju se bolniki zavejo, da so bili njihovi strahovi / blodnje / misli posledica bolezni in ne realnega stanja.




PeggyBundy -> RE: Iskreno prosim za pomoč/mnenja (24.1.2012 8:07:37)

Tvoja mama kaže vse znake paranoidne shizofrenije.
Rabi čimprejšnjo strokovno pomoč, ker tovrstni bolniki so lahko celo zelo nevarni sebi in okolici.
Pojdi do njene osebne zdravnice, ki ti bo pomagala naprej, preden pride do kakšne tragedije.




Melia -> RE: Iskreno prosim za pomoč/mnenja (24.1.2012 10:28:35)

Truncus...odgovorov nisem brala...lahko pa ti povem našo izkušnjo.


Tudi moja babica je pred leti tako blodla in imela podobno preganjavico kot opisuješ ti. Vse je mešala, govorila da ji Janša grozi, določene ljudi imela za mrtve, da ji pod okno določeni ljudje nastavljajo kače in krokodile in da je posledično že cela pogrižena in še bi lahko naštevala.

Ko sem jo jaz vidla, sem se lahko samo zjokala. grozno je bilo gledat človeka v takem stanju....in zato jo je moj oče (to je njegova mama) hočeš nočeš popokal v avto in peljal direktno na psihiatrijo, kjer je preživala kar nekaj časa. V prvem trenutku je bila seveda jezna in razočarana, a kasneje ko se je pozdravla je bila vsem hvaležna. Naj povem da se ji je čez 2 leti spet ponovilo in spet smo jo peljali. Sedaj je od tega že kar nekaj let in je zdrava...razen starostna demenca.

Tako da ti predlagam, da jo nekako prepričaš da se s teboj odpelje in jo zapelješ do psihiatrije, kjer ji bojo pomagali. Vem, da je hudo in težko to naredit, tudi nam je bilo. Ampak konec koncev ji boš POMAGALA IN VEDI DA TI BO KO SE POZDRAVI ZELO HVALEŽNA.

PA SREČNO!




Ekaz -> RE: Iskreno prosim za pomoč/mnenja (24.1.2012 10:39:20)

Mojemu bratrancu se je oziroma se še dogaja zelo podobno. Kar naenkrat je prekinil stike z vsemi sorodniki, ne udeležuje se nedeljskih kosil pri njegovi sestri, pravi, da smo za njim poslali policijo, da ga zasledujemo. V službo je kar nehal hoditi, sicer je delo kar dobro opravljal, vendar npr. pri malici vedno sedel zase, če je kdo prisedel, se je usedel za drugo mizo,......Sestra je šla k njegovi osebni zdravnici, razložila je situacijo, pogovorila se je tudi z nadrejenimi v njegovi službi, naročili so ga kao na zdravniški pregled. Ker je bila njegova osebna zdravnica seznanjena s situacijo, ga je o tem povprašala, on pa ji je vse povedal: da ve, da ima težave, da ga nekdo zasleduje, da potrebuje pomoč....dobil je zdravila, obiskal strokovnjaka...stanje se je bistveno izboljšalo. V službi normalno funkcionira, se pogovarja, redno hodi v službo,,,,vendar s sorodniki še ni navezal stika. Upam, da se bo tudi to uredilo.




truncus -> RE: Iskreno prosim za pomoč/mnenja (24.1.2012 11:29:20)

Hvala še enkrat vsem!
Jaz sem si te duševne stiske vedno predstavljala tako, kot je npr. Melia opisala, da ima človek blodnje s krokodili in podobnim-se pravi z nečim za kar lahko z gotovostjo trdimo, da so res blodnje in, da človek ne more normalno funkcionirati tudi na ostalih področjih svojega življenja... Mami pa izgleda na ostalih področjih popolnoma zdrava (normalno lahko skrbi zase (kolikor ji fizično zdravje dopušča), si kuha, gre tudi kdaj sama v trgovino, bere knjige,...). Skratka zgleda popolnoma ok, dokler ne pride do tega zastrupljanja in zasledovanja-kar je pa zadnje čase skoraj vedno, torej samo sebe negiram[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image] ... In, če bi ona videla krokodile ipd. bi jaz zagotovo vedela, da je nekaj nedvoumno narobe z njo, tako pa mi je že velikokrat očitala, da ji ne verjamem, da jo avti zasledujejo in, da ne morem soditi kako je, ker ne živim več tam. In res je, ne živim več pri njej in zaradi tega obstaja tisti kanček dvoma, če pa ji res kdo kaj hoče jaz pa ji ne verjamem. To mislim, da je največji problem zakaj sem toliko časa čakala. To, in dejstvo, da sem ji vedno pripisovala samo malo bolj bujno domišljijo in sumničavost...
Včeraj ponoči sva s fantom prišla do te točke, da je on poklical na psihiatrijo, da bi izvedela dodatne informacije. In zdravnica je njemu še enkrat objasnila možnosti, ki jih imava. In sicer glede na to, da mami nikomur ne grozi, ne razbija inventarja in ne grozi s samomorom jo lahko pride zdravnik na terenu pogledat, proti njeni volji pa je ne more nihče odpeljat na zdravljenje. Tudi enkrat, ko sem bila še zelo majhna, je moj oče poklical psihiatra zanjo, ki pa je po obisku ugotovil, da je vse ok z njo, tako, da si predstavljam, da bi bilo sedaj podobno-torej obisk zdravnika, ki se pogovori z njo. Druga opcija, ki mi je pa ljubša, je pa, da se bom povezala z njenim osebnim zdravnikom ta pa potem z lokalnim psihiatrom, ki jo bosta (če ne bo šlo drugače) obiskala na domu in upam, da prepričala v zdravljenje. Jutri se bom zmenila za obisk in potem bomo videli kako naprej...
To je to zaenkrat, hvala vsem za pomoč [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]




Melia -> RE: Iskreno prosim za pomoč/mnenja (24.1.2012 12:50:05)

Truncus, veš tudi moja babica je normalno funkcionirala...vse si je naredila sama, kuhala, šla v trgovina, šla v družbo....ampak kar z danes na jutri je začela blodit in imela preganjavico.

Hudo mi je za tvojo mami in zate, čeprav vas ne poznam...vem, da je grozno. Res ji probaj priskrbet zdravniško pomoč, ker drugače ne bo šlo. Če pa je res kaj na tem, da bi ji kdo sledil in grozil...potem pa pač obvesti policijo. Če res misliš, da je lahko to resnica.

Želim vam sreče in zdravja.

Lp.




Julija08 -> RE: Iskreno prosim za pomoč/mnenja (24.1.2012 12:59:31)

Moj bivši sodelavec je imel shizofrenijo, ko je jemal zdravila je bilo vse uredu, ko je nehal je bila kriza...potem je naredil samomor....

Čimprej ji poišči strokovno pomoč, NUJNO!!!




BAMBINA_ -> RE: Iskreno prosim za pomoč/mnenja (24.1.2012 13:19:41)

Sumničenja, nezaupljivost ipd. so mdr. tudi znaki demence. Malo pogooglaj, da vidiš, če ima mogoče še kakšen drug znak te bolezni. Karkoli je že... ti je Vijoličarka lepo povedala. Enako kot fizične bolezni, se morajo zdraviti tudi duševne motnje, bolezni. V tem ni nič sramotnega. Prej, ko bo mama deležna obravnave s strani strokovnjaka, bolje bo zanjo. Na tvojem mestu bi se sama najprej posvetovala z njenim osebnim zdravnikom in skupaj z njim poiskala najboljši način kako ravnati naprej.




posh -> RE: Iskreno prosim za pomoč/mnenja (24.1.2012 13:29:36)

Od moje kolegice mama pa je imela bipolarno motnjo. Ali je bila v depresiji, ali pa je v maniji imela podobne blodnje, da jo zasledujejo ipd. Na zdravljenje ni hotela. Prišlo je do te točke, da je v fazi manije sedla na vlak in "bežala". Takrat je kolegica poklicala rešilca, našli so jo in odpeljali na psihijatrijo. Če jemlje zdravila je v redu. Kako je danes ne vem, se dolgo nisva videli.

Si predstavljam, da je hudo. Spomnim se takrat kolegice, ki je jokala za mamo[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] Na koncu jo je v bistvu rešila.




puppa -> RE: Iskreno prosim za pomoč/mnenja (24.1.2012 13:43:04)

IZVIRNO SPOROČILO: truncus


Včeraj ponoči sva s fantom prišla do te točke, da je on poklical na psihiatrijo, da bi izvedela dodatne informacije. In zdravnica je njemu še enkrat objasnila možnosti, ki jih imava. In sicer glede na to, da mami nikomur ne grozi, ne razbija inventarja in ne grozi s samomorom jo lahko pride zdravnik na terenu pogledat, proti njeni volji pa je ne more nihče odpeljat na zdravljenje. Tudi enkrat, ko sem bila še zelo majhna, je moj oče poklical psihiatra zanjo, ki pa je po obisku ugotovil, da je vse ok z njo, tako, da si predstavljam, da bi bilo sedaj podobno-torej obisk zdravnika, ki se pogovori z njo. Druga opcija, ki mi je pa ljubša, je pa, da se bom povezala z njenim osebnim zdravnikom ta pa potem z lokalnim psihiatrom, ki jo bosta (če ne bo šlo drugače) obiskala na domu in upam, da prepričala v zdravljenje. Jutri se bom zmenila za obisk in potem bomo videli kako naprej...
To je to zaenkrat, hvala vsem za pomoč [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]


Res je, proti njeni volji, je ne smejo hospitalizirati. Kar je po eni strani dobro, saj jev zgodovini prihajalo do res hudih izkoriščanj tega.

Po drugi strani pa je zelo hudo za svojce, saj tak človek ne funkcionira normalno in je življenje z njim zelo težko.

Poznam zadeve precej od blizu. Od prijateljice brat ima shizofrenijo in je bilo res svašta stvari. Enkrat so ga iskali po celi Sloveniji, ker je pobegnil od doma. Policaji so ga našli, ko je bredel po Ljubljanici.
Enkrat je splezal na vrh smreke in trdil, da zna leteti, in da bo mami pokazala kako leti. Mama pa je klečeala pod smreko in ga v joku rotila naj ne skoči dol.

No, zaradi vsega tega, so ga potem hospitalizirali, zdej je na zdravilih. Ima pa zelo dobro zdravnico, psihiatrinjo. Če želiš, ti lahko dam njen kontakt.

Ukrepja pa čim prej (mamo spravi k zdravniku, da se dobi zdravila).




dreamhorse -> RE: Iskreno prosim za pomoč/mnenja (24.1.2012 15:00:09)

Spravi jo k zdravniku... NUJNO!
Pa veliko sreče...
Na koncu ti bo hvaležna, ti boš pa srečna, da si tako reagirala.
Kar pogumno... Pa naj tvoj fant pokliče, če ti ne moreš.




suzolinka -> RE: Iskreno prosim za pomoč/mnenja (24.1.2012 20:24:44)

Ogromno odgovorov si že dobila in tudi tebi je postalo jasno, da mama rabi pomoč psihiatra. Kdaj bo prišel ta dan, boš že vedela. Premisli, pretehtaj in ukrepaj. Mami boš tako samo pomagala.  Kaj za eno diagnozo ima, bo pa ugotovil samo psihiater. Večino teh bolezni se da lajšati z zdravili, ki jih je treba redno jemati.
Mogoče se obrni še na kako nevladno organizacijo, te so danes baze informacij. Npr. Ozara, Šent, Altra, ki nudijo pomoč tudi svojcem.
Srečno!





Vijoličarka -> RE: Iskreno prosim za pomoč/mnenja (24.1.2012 22:26:01)

Aha, truncus, če prav razumem, je bila mama vedno močna in avtoritativna figura v tvojem življenju in to je tako močno, da se zdi tvojim čutom nemogoče, da bi bilo z njo kaj narobe. Ta njena vsemogočna avtoriteta še vedno določa vajin odnos, pa čeprav ona ni več ista oseba, jo ti še vedno dojemaš kot tako, kakrna je bila nekoč.

Razumem, da ti je težko in da te hudo razjedajo občutki krivde, ker boš porušila vse pregrade, ki so bila tako vztrajno vsajene vate. Ampak ta mama ni več ista oseba, kot nekoč. Ta mama je zdaj nekdo drug - bolezen ji je spremenila duha in osebnost. Tako da si v dobro obeh ne smeš dovoliti, da bi vplivala nate tako, kot je bila vse življenje navajena.

Še vedno imaš lepo možnost, da dobiš svojo mamo nazaj. Se pa bojim, da ti bo potem, kljub temu, da se ji bo stanje izboljšalo, vseeno znala greniti življenje, češ kaj si si dovolila. Ampak nič ji ne verjemi, ne pusti se prizadeti. Morda bo pač to hotela zato, ker je navajena, da je ona glavna in te ona obvladuje. Take mame težko prenesejo take spremembe.  Morda že dolgo boleha za to boleznijo, samo v milejši obliki, zdaj pa se je poslabšalo.  V glavnem, važno je, da ti, ki si odrasla, zdrava in odgovorna oseba, veš kaj je prav. Pa naj potem kdorkoli govori karkoli hoče.

Torej: si odgovrna, čuteča in prijazna hčerka in vnukinja. Ne pozabi tega! Pa fanta imaš tudi super.




Brisani uporabnik -> [Brisano sporočilo] (24.1.2012 23:12:57)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]




Stran: [1] 2   Naslednja stran >   >>