truncus -> Iskreno prosim za pomoč/mnenja (23.1.2012 17:27:47)
|
Pozdravljeni, pišem, ker sem se znašla v veliki dilemi kateri se ne čutim dorasla in bi rabila slišati še kakšen nasvet od nekoga, ki lahko na nastalo situacijo pogleda z bolj objektivnega stališča... In obenem rabim nasvet kaj mi vi, kot starši, predlagate... Torej, moja zgodba se začne v porodnišnici 24 let nazaj, kjer sem se kot črnolasa in trmasta deklica rodila takrat 32 letni mami (barva las se mi je od takrat malo spremenila, trma pa prav nič[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] ). Odraščala sem sama z mamo, oče je sicer redno ohranjal stike in tudi finančno poskrbel zame, ampak osnovna celica družine pa je bila seveda mami (in moja zlata dedi in babi). Z mami sva tekom mojega odraščanja seveda imeli občasne nesporazume, ampak nič nepremostljivega ali zaskrbljujočega. V osnovi sem bila priden otrok, ki ni povzročal problemov tako, da dejstvo, da je mami sedaj že bolj siva kot črna, ni samo moja krivda[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] Naj omenim še, da sem se že pred dobrimi 4 leti s fantom preselila v podnajemniško stanovanje in, da mami od takrat živi sama. Pa da preidem k pravemu problemu. Zadnji 2 leti opažam pri mami spremembe, ki me že pošteno skrbijo-predvsem zato, ker se stvari ne izboljšujejo ampak stagnirajo ali pa se slabšajo... In sicer se je začelo s tem, da je mnenja, da jo nekdo zasleduje in, da stojijo pred blokom avti, ki so tam zaradi nje in zato, da jo opazujejo. Pred tem je njen brat našel telefon, kateremu niso mogli najti lastnikov zato ga je dal njej. In po njenem mnenju je ta telefon od mafijcev, ki jo zasledujejo in ji strežejo po življenju... Težko mi je ko to pišem ampak res ne vem več kaj naj[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] ... Sedaj smo prišli do te točke, ko govori samo še o tem[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] Prepričana je, da jo vsi, ki jih vidi na cesti zasledujejo, da je med seboj povezana policija, zdravstvo, socialna, trgovine,... Da ji plin spuščajo v stanovanje in na trenutke, ko ji hočem objasniti, da si to vse domišlja pravi, da sva tudi midva s fantom povezana z vsemi in znori in ne govori z mano [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] Včasih sva bili velikokrat na vezi po telefonu in vsaj 1xtedensko sem hodila domov, sedaj se ne slišiva tudi po 2 tedna-ker če pokličem ali mi dol vrže ali pa govori o ljudeh, ki jo zasledujejo, jaz pa sem že psihično izčrpana od vsega tega in ne zmorem več. Tudi mojo babi (svojo mamo) vsakodnevno sekira glede tega in potem moram še mamo tolažit, ki je že tudi na koncu z živci in jo je mami sedaj že toliko znervirala, da še mama nehote včasih pomisli, da jo res kdo zasleduje (ker mami ji vsakič, ko je pri njej to zagoravlja)... Ko hodimo po trgovinah se včasih v kakšnega človeka kar zagleda in meni je tako grozno, ker se bojim, da ji bo kdo kdaj kaj naredil. Npr. varnostnik v trgovini ne sme več govorit z njo-tako mi je rekla. Ona misli, da zato, ker je povezan z "ostalimi" jaz pa msilim, da zato, ker ljudi kar sprašuje naokoli, če vidijio kakšen slab zrak je, ker jo zastrupljajo in če vidijo trume avtov, ki jo zasledujejo... Najprej sem mislila, da je to faza, ki bo minila, sedaj se bojim, da ne bo tako... Že od nekdaj je bila bolj labilna in čustvena oseba in smo morali zelo paziti kako ravnamo z njo, jaz sem že kot otrok prevzela dosti odgovornosti glede skrbi za naju, ampak imeli sva se super in moja mami je in rada jo imam. Ampak trenutno v tej fazi ne vem kaj storiti [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] Sem ji svetovala naj bolj ven hodi, na sprehode, da ne bo sama doma ampak potem je še huje. Velikokrat mi je očitala, da pridem samo za 2 uri k njej, ampak imam tudi svoje obveznosti zaradi katerih nimam toliko prostega časa kot bi ona želela. Sedaj pa, po resnici povedano, čedalje težje preživljam čas z njo, ker se vse vrti samo okoli tega zasledovanja in zarot, če ji pa kaj rečem, pa sem ena izmed njih in sem vse samo človek ne... Bojim se zanjo, bojim se za staro mamo, ki si res ne zaslužie vsega tega (pred enim letom ji je še sin umrl-moj stric- in res se sekira, ker je mami takšna). Po nakjljučju ima nekdo od mojih prijateljev za sosede 2 človeka, katerih diagnoza je shizofrenija. In, ko mi je malo opisal njune bolezenske znake so bili popolnoma enaki kot te, ki jih ima mami-torej človek je vseskozi prepričan, da mu nekdo streže po življenju in, da ga zasledujejo. Prebrala sem kar nekaj člankov po internetu in laično ugotovila, da je ta shizofrenija nekaj za kar lahko boleha moja mami. Po dolgem času sem prejšnji teden zbrala pogum in anonimno poklicala na psihiatrijo, kjer sem razložila "našo" situacijo. Gospa (zdravnica) na drugi strani je bila zelo prijazna, me je razumela in potrdila, da moja mami rabi strokovno pomoč (to sem vseskozi zavračala-moja mami pa le ne more biti bolana[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] ). Razložila sem ji, da sem jo probala že neštetokrat spraviti do zdravnika a brez uspeha (mislim, da ni bila pri zdravniku že vsaj 10-15 let). In potem je povedala, da je v teh situacijah bolje, da se svojci na začetku distancirajo od tega, ker jim bolnik lahko zameri vmešavanje v njihovo življenje. Torej njen predlog je bil, da naj pokličem na 112 in povem, da so na tem oddelku rekli, da naj jih pokličem, da bodo poslali 2 zdravnika na teren, ki bosta ugotovila realno stanje na domu in jo po potrebi hospitalizirala... Tukaj se je pa meni ustavil svet [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] Če pozabim na dejstvo, da mami nikoli več ne bo spregovorila z mano, ko bo izvedela kaj sem naredila, kako naj svojo lastno mami, ki je ena izmed najpomembnejših oseb v mojem življenju, strpam v bolnišnico??? Že sedaj, ko ji omenim, da bi jo sama peljala do zdravnika me nahruli in nikakor in pod nobenim pogojem ne misli, da je karkoli narobe z njo. Samo vsi ostali po njenem mnenju nočemo videti kaj se ji dogaja... To, da bi poklicala rešilca za Polje se mi zdi najbolj nizkotno dejanje kar ga lahko naredim, obenem pa ne vem koliko časa bom sploh lahko še zdržala vse to... Mogoče je bolje, da pustim stvari takšne kot so-navsezadnje ni rečeno, da ji bodo lahko pomagali[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image] ? Ko bi se vsaj malo zavedala, da je nekaj narobe z njo bi bilo lažje... Povejte mi prosim kaj bi vi storili na mojem mesti? Kaj bi želeli, da vaši otroci storijo na mojem mestu? Jaz resnično ne vem kako naprej [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] Hvala, da ste me brali in resnično prosim za en odrasel pogleda na to stvar, jaz se bojim, da ji nisem dorasla... Lep pozdrav
|
|
|
|