|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1]
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   Kvantiteta vs kvaliteta
12.1.2012 12:49:07   
Tutan
Zanima me, kako se opredelujete glede časa preživetega z vašim otrokom/otrocmi.

V zadnjem času sem opazila, da se starši vedno bolj delijo na dva pola: čim več časa preživet s svojim otrokom, ker je samo enkrat majhen, oziroma čim kvalitetnejše preživet čas z svojim otrokom, kar je povezano s tem, da starši nimajo veliko časa, ampak dan čas pa izkoristijo kar se da zanimivo, pestro.

Nikakor ne trdim, da kvantiteta danega časa ne prinese kvaliteto stvari, ki jih otroci pridobijo od staršev, da ne bo pomote že kar na začetku. Nekako pa se strinjam, da ni nujno, da imam ves čas na tem svetu, da otroku nudim kar se da najboljše otroštvo (in ga tudi nimam) - mislim, da je pomembenjše, da tiste urce, ko sva/smo (z atijem) skupaj izkoristimo kar se da najboljše.

Pa ve? Koristite skrajšan delovni čas, hodite ob urah iz službe, mogoče sploh niste zaposlene - iz razloga naslova otroka/otrok? Ali nekako vozite vse skupaj, čeprav na račun službe otroku odvzamete kakšno uro ali dve na dan, ki bi jih drugače preživele z njimi?
Neposredna povezava do sporočila: 1
   RE: Kvantiteta vs kvaliteta
12.1.2012 13:02:43   
ronja
Koristite skrajšan delovni čas, hodite ob urah iz službe, mogoče sploh niste zaposlene - iz razloga naslova otroka/otrok?

Ja, krajši čas in ja, hodim ob uri domov (kolikor se da), sem pa zaenkrat še zaposlena in bom, dokler bom lahko.

Mislim, da pri otrocih (v bistvu niti pri odraslih) ni tako zelo enostavno: ali kvaliteta ali kvantiteta, ampak da sta rahlo povezani. Da enostavno mali otroci rabijo določeno kvantiteto, da je sploh lahko kvaliteta. Ker rabijo občutek varnosti. Pa če se mi na trepalnice postavimo. Ko sem jaz delala v službi več kot običajno, se je to malima fuuuuuuul poznalo! Bili sta bolj nesrečni, bolj cmeravi, Ronja je kar direkt spraševala, koliko časa bom še tako delala, pa kdaj bomo spet imele svoje petke, Lejla je imela samo in edino takrat histerije, kadar sem prišla po njenem mnenju prepozno (čeprav sem prej povedala, da bom takrat in čeprav je to obdobje trajalo par meseev, se nikakor ni navadila - ona pač ni bila pripravljena bit še tiste dodatne pol ure - uro v vrtcu - tam je bilo vse ok, tudi ko sem prišla ponjo, se me je razveseilla, stekla k meni, nobene užaljenosti,... samo potem pa navadno že v garderobi ali pa na poti domov - totalna histerija! Če sem prišla prej, ni bilo problemov - nikoli. Če sem bila kasneje, pa vedno, čisto vsakič!).

Kasneje nas rabijo vedno manj in ni več tak problem. Še vedno pa vsaj moji zelo nazorno pokažeta, da rabita "dopust". Enostavno rabita kak dan, da smo doma (na srečo imam polovični delavnik in lahko delam druge dni več in imam en dan fraj - ko ga ni bilo, sta bili kar bogi).

Meni je služba všeč in bi jo pogrešala oz. jo pogrešam, kadar ne morem tja (ok, med porodniško niti ne, je preveč drugega dela;). Ampak tudi če bi bila doma, mi ziher ne bi bilo dolgčas, edino včasih bi jih imela poln kufer (vsaj zdaj jih imam, če sta bolni, toliko da nista za v vrtec, sta pa seveda še vedno obe na spidu;). Tako da meni najbolj ustreza kompromis, malima je pa tudi očitno to čisto sprejemljivo. Bi jima bilo verjetno še bolj všeč, če bi bili ves čas z mano doma, ampak "you can't always get what you want"... Pa saj zdaj bosta itak nekaj časa doma, jima bo bratec prinesel počitniceuser posted image .


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

(odgovor članu Tutan)
Neposredna povezava do sporočila: 2
   RE: Kvantiteta vs kvaliteta
12.1.2012 13:12:21   
Vilma
Sama se ne bi uvrstila ne v en ne v drugi pol. Zame je pomembno oboje, kvaliteta in kvantiteta. In eno ne izključuje nujno drugega. Mislim, da gre pri tej delitvi bolj za tekmovanje med starši, kdo bolje skrbi za otroka.


(odgovor članu Tutan)
Neposredna povezava do sporočila: 3
   RE: Kvantiteta vs kvaliteta
12.1.2012 13:13:11   
Tutan

IZVIRNO SPOROČILO: ronja

Da enostavno mali otroci rabijo določeno kvantiteto, da je sploh lahko kvaliteta. Ker rabijo občutek varnosti. Pa če se mi na trepalnice postavimo.


Zanimivo dejstvo, katerega moram podpreti - do določene meje. Nekako sploh nisem razmišljala v tej smeri, saj sem bila do otrokovega drugega leta v veliki večini doma. Ampak vseeno - kolikor je otroku prineslo to pozitivnih stvari - od tega da sva lahko počela vsega i svašta, da sem lahko doma marsikaj postorila sama, da ni obiskoval še vrtca, pa je vseeno imel zadostno družbo svojih vrstnikov, da sva se cele dneve cijazila naokoli in razsikovala itn. itn... - toliko sem bila jaz nesrečna, ker nisem imela tistega, kar mene dela to, kar sem. Nisem imela prostega časa, v glavno sem bila podobna strašilu, verjetno me je malo trgala še kakšna poporodna depresija, moja edina misel na tem svetu je bil otrok. Zredila sem se in v vseh pogledih sem bila slaba'' jaz ''- a dobra mama. Moja čustvena inteligenca je potonila, postala sem asocialno bitje, ki se zna pogovarjati samo z drugimi starši - o otrocih. Bila sem manj vsesplošno razgledana, v bistvu me ni niti zanimalo, kakšno vreme bo jutri (prisopodoba). Z nekim dejanskim urnikom, delom, tempom - postajam in se predvsem postala srečnejša. Stvari so enostavno začele dobivati svoje mesto. Ampak to sem zgolj jaz, zato pa me mogoče zanima, kako druge 'sfurate' vso to zadevo s časom, ki ga (vsaj meni) občasno konstantno primankuje.

(odgovor članu ronja)
Neposredna povezava do sporočila: 4
   RE: Kvantiteta vs kvaliteta
12.1.2012 13:13:46   
Anonimen
V katero skupino bi se dala ne vem ... vem da ima dan 24 ur, 9ur/dan je namenjenih službi (+ pot tja in nazaj), v preostalih 15 pa stisnem vse ostalo in če pomislim, da naša flenča spi čez noč 10-12h, nam jih na dan za druženje ostane hudičevo malo, pa še te so razporejene čez popoldne, ko je treba kuhat kosilo itd. Tako da je do pol štirih je v vrtcu, potem prideva domou greva kuhat kosilo, jemo, pospravimo po kosilu, čas za vse sorte, pogleda risanko in že je na vrsti kopalnica in postelja ... ko pa zaspi imam čas zase oz. za naju z mojim, pa za pospravljanje, likanje itd. Ko smo skupaj se oba zelo trudiva, da jo vključujeva v vsakodnevne dejavnosti, torej čas med kosilom in večerjo ni namenjen izključno igranju, ampak če so naprimer rože za zalit, mi pomaga, pa sesat mi pomaga, zlagat posodo, cunje ... se mi pa zdi, da na ta način preživljam kvaliteten čas (karkoli že to je) s hčerko, se pogovarjava in hecava, zraven se pa uči še raznoraznih domačih opravil in tega da krožniki na mizi, zloženi štumfki, pomita posoda, posesana tla itd. ni samoumevno, ampak da mora za to nekdo poskrbeti ... Bi pa mojega definitivno dala v tisto skupino, ki dela bolj na kvaliteti kot kvantiteti, ker dela petek in svetek, ko ima pa prosto uro pa sigurno s tamalo tičita skup in delata kako "lumparijo" user posted image

< Sporočilo je popravil Otika -- 12.1.2012 13:17:42 >

(odgovor članu Tutan)
  Neposredna povezava do sporočila: 5
   RE: Kvantiteta vs kvaliteta
12.1.2012 13:17:20   
Tutan

IZVIRNO SPOROČILO: Vilma

Sama se ne bi uvrstila ne v en ne v drugi pol. Zame je pomembno oboje, kvaliteta in kvantiteta. In eno ne izključuje nujno drugega. Mislim, da gre pri tej delitvi bolj za tekmovanje med starši, kdo bolje skrbi za otroka.





Ne verjamem. Ok, verjetno kot nekakšno opravičevanje samega sebe, dejansko pa ne tekmovanje. Ker ne moreš tekmovat z nečim česar nimaš/oz ne moreš nuditi. Lahko sama sebe opravičim s tem, da ja, lahko otroka peljem čez mejo smučat za cel dan (načeloma vikend) in brez problema zapravim 100€, nikakor pa nimam časa, da bi vsak dan šetala z njim dve uri po ulici gor in dol, da se 'razlufta'. In eno in drugo ima svojo pozitivno plat - in pri obeh zadevah pozitivno plat vidim, ampak druge verzije nikakor ne morem dnevno izpeljat.

(odgovor članu Vilma)
Neposredna povezava do sporočila: 6
   RE: Kvantiteta vs kvaliteta
12.1.2012 13:24:33   
ronja
kako druge 'sfurate' vso to zadevo s časom, ki ga (vsaj meni) občasno konstantno primankuje.

Hehe, pravo sprašuješuser posted image - meni se mudi že odkar sem bila v trebuhu - se mi je mudilo na svet (1 mesec prezgodaj), se mi mudi od takat naprej vedno. Imam planov in idej za kakih 10 življenj, če bom naredila za svoje vnuke vse, kar bi rada naredila svojim otrokom, bo superuser posted image . Ampak to me ne dela nesrečne. meni je fajn živet "on the edge"user posted image . Saj ne rečem, vsake toliko (navadno ob posebnih stanjih: nosečnost, dojenje+služba+še kaj) se sesujem, samo se sestavim in grem dalje.

Ampak ravno zato, ker bi ves čas nekaj počela in skoz nekaj dirjam, se pa zavestno ustavim, ko sem z otroki - dobesedno: prišibam v vrtec, vedno, čim pa dobim svoje otroke, se mi pa ne mudi več. Ne preganjam ju, da se nam mudi, če res ni nekaj nujnega (kak zdravnik ali kaj takega), lepo se lahko v miru oblečeta, se pocortamo, v trgovini si lahko pogledata to, kar ju zanima, na igrišču si lahko vzameta čas,... Zato na ven zgleda čisto drugače in mi je včasih ful smešno, ko mi rečejo, kok sem skulirana mama, da se mi nič ne mudi in ju nič ne priganjam. Ampak saj ko smo skup, kam se mi pa če mudit? Če ni ravno nekaj nujnega, mislim...

Ko pa zaspita... hehe, to je pa potem čisto druga zgodba - takrat me pa ne vidiš več, sam še dirjam okoli, ko da bi me vklopu, hehe. Me včasih lubi kar dobesedno dol posadi: zdaj se pa usedi, pa zadihajuser posted image . Recimo danes sem do 2h šivala pajacka, hehe. Ampak je pa gotov, samo še drukerje moram dat gor, samo to bo lubija počakalo, on je močnejši... Danes bo na vrsti dekica. Tako da jaz nimam problemov, da bi postala samo mami, tudi če sem doma - bolj mam problem, da mi ne sfolga naredit vsega tistega, kar sem "tudi jaz, tisti del, ki ni povezan z otroki"... In to me je včasih malo frustriralo, zdaj sem se pa že sprijaznila, da z dvema malima in eno zagamano nosečnostjo pač ne moreš naredit toliko kot bi rad, pa če se na glavo postaviš...

Kadar nisem bolana/noseča, mi navadno kar sfolga - navadno stvari rešujem nekoliko kampanijsko - nekaj časa garam v službi, nekaj časa se res ful posvečam malima, nekaj časa hobijem, da ni vse naenkrat (recimo v službi za službo, čez popoldne in vikend tamali, ponoči hobiji - to je idealno, dokler se sistem ne sesujeuser posted image ).


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

(odgovor članu Tutan)
Neposredna povezava do sporočila: 7
   RE: Kvantiteta vs kvaliteta
12.1.2012 13:32:04   
Katy78
Jaz sem leto in pol koristila skrajšan delovni čas in mi ni žal. Sicer pa, ja, hodim iz službe ob uri, redko se zgodi, da moram »potegnit«, če pa že, grem pa lahko zato kdaj drugič prej iz službe. Glede na delovnik, ki ga imam (8.30-16.30), vem, da med tednom preživim s svojim otrokom premalo časa ampak tako pač je, nisem edina, si pa nikakor ne predstavljam, da bi prostovoljno ostala doma. K sreči mož konča bolj zgodaj in ga gre iskat v vrtec že okoli 14.30 in je popoldne več časa z očijem. Jaz izkoristim tisti čas, ki ga imava zjutraj, ko se nama ne mudi v vrtec in službo in pa potem popoldne, ko je sicer kratko, ampak sladko. Moje mnenje je, da otrok potrebuje starše, da je skupaj z njima, ni pa toliko pomembno da se takrat nekaj na ful dogaja, to vidim po sinu, ki mi popoldne velikokrat reče, »mami, greva ajat« in to pomeni da greva v mojo posteljo in se malo crkljava, mu povem kakšno pravljico ipd. Ni treba da v tistem času nekaj ful ustvarjava ipd. ampak samo da smo skupaj, da naju ima oba ob sebi. Ponavadi popoldne gledamo knjigice, pomaga mi pripraviti večerjo, npr. zdajle ima spet obdobje palačink in mi pripravi vse, kar rabim, potem skupaj zmiksava ipd., pomaga mi obešati perilo in podobne zadeve, kar pač imam za postorit. Zame je to že kvalitetno preživljanje časa z otrokom, ker se pač ukvarjam z njim, nekvalitetno bi se mi zdelo če bi mu pač prižgala risanko in ga pustila da jo gleda celo popoldne. Vikende pa seveda maksimalno izkoristimo, zelo so mi pomembni skupni obroki med vikendom, ker pač med tednom jemo kosilo vsak zase (v službi oz. vrtcu), vikende si ponavadi vzamemo v celoti zase, zjutraj malo dlje spimo (smo vsi trije veliki zaspanci), potem pride mali obvezno k nama v posteljo in se še kakšne pol ure, včasih tudi 1 uro, crkljamo v postelji, velikokrat gremo na kakšen izlet ali pa samo na daljši sprehod ipd. se pravi da smo skupaj samo mi trije. Tudi tale teden med božičem in novim letom smo bili vsi trije doma, od tega je bil mali 2 dni na »počitnicah« pri babici in dediju, in nismo delali ne vem kaj, smo se pa ogromno precrkljali v najini postelji, tamalemu je ful pasalo, nama pa tudi, šli smo malo naokrog po obiskih, v Ljubljano ipd. Nam takšen način zaenkrat ustreza.

(odgovor članu ronja)
Neposredna povezava do sporočila: 8
   RE: Kvantiteta vs kvaliteta
12.1.2012 13:36:18   
Vilma
Stvari so redko samo črne ali bele, pri odnosi pa bi rekla nikoli. Tako tudi odnos z otrokom ne more biti samo kvaliteta ali samo kvantiteta. Enkrat je tako, drugič drugače.
Vsak dan ne rabiš šetat z njim sploh pa ne dve uri in pol, da se razlufta.  user posted image  Ne vem, a govoriš v prispodobah, da zgleda bolj udarno, ampak tudi če greš za pol urce ven z otrokom 2x na teden v tem mrazu, je čisto dovolj. Nam se zgodi, da tudi po cel teden ne gremo na sprehod, pa nimam zaradi tega občutka, da ne preživljam kvalitetno časa s svojimi otroci. user posted image

Očitno te nekaj muči, pa iščeš opravičila. Pogovori se sama s seboj, pa bo. Poskrbi zase, ker itak če je mama zadovoljna, je zadovoljna cela družina. In če to zate pomeni, da 2x na teden popoldne ne vidiš otroka, pač to pomeni to. Ne moreš se raztrgat na vse konce. Bit z otrokom 24 ur na dan, imet službo, hobije in še ne vem kaj. Predvsem pa, ne primerjaj se z drugimi! Kar je dobro zame in mojo družino, ni nujno zate in tvoje najbližje. user posted image

(odgovor članu Tutan)
Neposredna povezava do sporočila: 9
   RE: Kvantiteta vs kvaliteta
12.1.2012 14:15:51   
mayci
Meni osebno je pomembno, da je kvalitetno preživet čas, ko smo skupaj, je pa definitvno pomembna tudi kvantiteta.
In da to, da ga lahko pelješ za cel vikend smučat v Avstrijo in zapraviš v enem dnevu 100 eur pač ne pomeni nič...

Nujno pa je seveda povedati, da naj si vsak starš čas z otroki odmerja po svoje in svojim željam, času in financam primerno... Nimamo namreč vsi enakih kriterijev in zmožnosti...


_____________________________

Lepo je biti mamica.. :))

(odgovor članu Vilma)
Neposredna povezava do sporočila: 10
   RE: Kvantiteta vs kvaliteta
12.1.2012 14:16:42   
barbara_s
Malo je odvisno tudi od starosti otroka in od tega, v kakšnem "življenjskem obdobju" je. Naša zdaj, pri petih letih, velikokrat kar zgine v svojo sobico in sama ustvarja - in pride čez pol ure pokazat, kaj je naredila. Če jo vprašam, kaj in kako, mi reče, da bi zdaj bila rada "malo sama" in "mami, a me prosim lahko pustiš pri miru". Ve pa, da sem zraven nekje...
Eno leto nazaj sem jo prišla iskat v vrtec in se celo popoldne ni "ločila" od mene, mi je sledila kot da bi bila name privezana - ampak spet zato, ker se ni v redu počutila v vrtcu in je "rabila mamico". Zdaj jo moram čakat, da se poslovi od vseh svojih prijateljev in včasih me grdo pogleda, da sem "jo prišla prezgodaj iskat".

Mislim, da je tukaj pomembo tudi to, da sledimo otrokom - da jih začutimo v njihovih potrebah. Pa eno stvar sem se morala "naučiti" - da ne silim vanjo in da je ne podim stran. Da je v redu, če mi reče, da bi bila rada malo sama - in da kadar pride do mene, odložim svoje stvari in se ji posvetim (s tem, da seveda prosim za "10 minut, da preberem poglavje do konca/spijem čaj/pomijem posodo...". Mislim, da se na tak način pletejo dobri odnosi med nama.

(odgovor članu Vilma)
Neposredna povezava do sporočila: 11
   RE: Kvantiteta vs kvaliteta
12.1.2012 15:19:24   
Leela
Življenje ni potica in ne more biti vse tako kot bi si želela. Pač človek dela po svojih najboljših močeh. Nimam skrajšanega delovnega časa, ker to potegne za sabo še druge zadeve (služba, prevoz...). Sta pa otroka, ko prideta iz šole in vrtca pri babici, torej pri nekomu ki jih ima rad. Popoldne moram tudi kaj naredit, recimo dat prat perilo, ker se samo ne bo, naredim za jest itd Pospravljam med tednom pa res samo kar je najbolj nujno. Ostali čas sem s tamalima, preberemo kakšno knjigo, rišemo, tudi risanke skupaj gledamo...Z njima je treba iti tudi spat. Zvečer pa spet kar je res nujno, Drugače pa kaj posrfam po netu, se preoblečem in grem spat. V glavnem premalo časa za vse.
Se strinjam z Vilmo, enkrat je kvaliteten čas, enkrat ni. Odvisno od situacije. Najbolj sem vesela, če smo zdravi. So pač ženske, karieristke, ki zvečer otroka samo poljubčkajo, ko že spi in takih ni tako malo (niti ni nujno, da so do večera v službi). Povprečna ženska pa preživlja čas z otrokom koliko more kvalitetno, po zmožnostih, ki jih ima.
Recimo ženska, ki dela popoldne lahko otroka ne vidi cel teden, razen zjutraj kratek čas, pa ima prav tako kvaliteten čas z njim takrat, ko je za to možnost. In ta absolutni čas se ne more primerjati z nekom, ki dela 6 ur dopoldne. Pač taka je situacija in se zaradi tega sekirat je bv, škoda živcev.

< Sporočilo je popravil Leela -- 12.1.2012 15:22:38 >

(odgovor članu barbara_s)
Neposredna povezava do sporočila: 12
   RE: Kvantiteta vs kvaliteta
12.1.2012 16:22:04   
liliana
Zanima me, kako se opredelujete glede časa preživetega z vašim otrokom/otrocmi.


Se ne ubadam s tem, da bi se predelčkala ali preživim čas z otrokom kvantitetno ali kvalitetno.....ali pa celo kvantitetno kvalitetno........user posted image

(odgovor članu Tutan)
Neposredna povezava do sporočila: 13
Stran:   [1]
Stran: [1]
Pojdi na:





Kako prepoznati vgnezditveno krvavitev?
Kako lahko prepoznamo vgnezditveno krvavitev in kako se loči od menstruacije?
Nosečnost: Tabela rasti ploda po tednih
Kako velik je plod v posameznem tednu nosečnosti? Preveri, kako izgleda nosečnost po tednih!
To so najbolj redka otroška imena
Med izumirajočimi imeni so po našem mnenju čudovita imena tudi za sodobne novorojenčke. Katera imena vse bolj izginjajo ...
Zapeljimo se v skriti svet voda
Človeška ribica ni le čudež narave – je tudi pokazatelj, kako čisto je okolje. Ker živi izključno v kristalno čistih pod...
Kako izbrati idealno sobo za vašega otroka?
Pri opremljanju otroške sobe za šolarja je ključno ustvariti funkcionalen delovni kotiček, poskrbeti za organizacijo, pr...




Najbolj naporno obdobje.
пеперутка16

Kdaj vam je bilo najbolj naporno biti z vašim/vašo malčkom/malčico?