|
Anonimen -> RE: Pri skoraj 30 sem nehala verjeti v Božička... (23.12.2011 5:42:32)
|
IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen
Torej, z možem sva skupaj 7 let, poročena 3 leta, imava 4 in 2 leti stara otroka. Oba redno zaposlitev z dobro plačo. Skratka vse oh in sploh in lepo. Ampak življenje izgleda takole: ob 6h auf, napokat otroka, peljat v vrtec, šibat na šiht, po šihtu spet v vrtec, domov, se zabavat s tamalima in okrog 20h, ko ju dava spat zavlada tišina. Vsak se dava pred svoj računalnik, delava vsak svoje, okol 22h se napokava spat, mal pomuckava in zaspiva. Vikende večinoma preživljamo pri babicah. Seksava...ne vem...1x na mesec? Ker se nama ne da? Ne vem, enostavno si ne vzameva časa. Skratka, živiva kot cimra, ki se pogovarjata o vremenu, politiki in tračih. Ko mu omenim, da to nekako ni uredu, me objame in reče: saj bo, povsod je tako. Pač sva utrujena in nimava časa zase, za sex...
Prejšnji teden sem bila na novoletni službeni zabavi. Začelo se je z malo alkohola, nadaljevalo z več, vmes je bilo tudi malo trave, skratka....orbita. In potem smo šli iz gostilne v mesto. Cel vecer sva s sodelavcem visela skupaj, se smejala, zabavala. Nato sva se na dežju pred klubom začela pogovarjati zelo osebne stvari, končalo se je tako, da sva se 2x živalsko zalizala. In šla vsak po svoje. Naslednje jutro sem se zbudila, otroka sta skakala po meni, mož se mi je smejal. Jaz pa kot da ne bi bilo nič. Niti najmanjšeag občutka krivde, moralnega mačka, nič. In tako sem nehala verjeti v Božička in zgodbice o tem, kako je lahko par za vedno skupaj in srečen in blablabla.
Jaz sem srečna, imam krasnega moža, krasna otroka in imela sem krasen večer.
Ko sva se v ponedeljek s sodelavcem videla, sva se samo hihitala in rekel mi je: glej, alkohol, sva odrasla moški in ženska in sva se pač poljubila. In življenje gre naprej. Mi je žal? Niti malo. Bom še ponovila? Ne vem. Skratka, to je to.
Meni se ne zdiš srečna, tudi če sama praviš da je vse oh in sploh (pa je potem preostanek posta jasen indikator - da ni). torej, če nisi srečna z možem in družino imaš dve možnosti - rešuješ situacijo ali greš. ker tako stanje kot je, ni 'oh in sploh', zame vem da ne bi blo niti znosno.
glede na to da praviš, da imata dobre plače (karkoli to že pomeni) si verjetno lahko enkrat na teden za par ur privoščita varuško in skupi kam gresta ali kaj počneta. začetek bi bil že.
|
|
|
|