MissTerious -> RE: abortus kot načrtno in premišljeno dejanje, pomoč za šolo! (20.12.2011 18:09:06)
|
Medikamentni abortus sem imela 9. decembra...krvavim še danes, tako da so spomini in čustva še zelo zelo sveži. Ne.verna v običajnem smislu nisem, ne hodim v nikakršno cerkev, ne molim...verjamem pa v nekaj močnega, to je dejstvo. Med drugim verjamem tudi v karmo...in upam, da me ne bo ugriznila v rit zaradi splava...imam dva otročka, trenutno tretji otroček nažalost ne bi bil dobil tistega, kar bi mu jaz in moja družina radi nudili. Zato sva se z mojim odločila za splav...če obžalujem? Žalostna sem, tega niti ne skrivam...ker sem imela nekaj neprecenljivega, pa sem se mu odrekla...mojemu angelčku. Sam splav je bil precej travmatičen za oba, tako zame kot mojega partnerja, ki je bil več čas z menoj v sobi. In oba sva istega mnenja, da je bilo to prvič in zadnjič. Pa ne zaradi fizičnih bolečin...tiste srčne bolijo veliko bolj. Če gledam razumsko, sva se odločila prav, če pa pogledam s čustvenega vidika, je bil to velik zalogaj...tako zame, kot za mojega partnerja. Za sam splav veva samo midva in ve, RRjevke...mogoče bom kdaj pripravljena o tem debatirati z bližnjimi, trenutno nisem. Nočem slišati, da sem se odločila prav...in nočem slišati, da sem storila napako....trenutno si želim samo toplih in iskrenih objemov mojega dragega, da se srčne rane v miru zacelijo. Za kakršnekoli informacije sem ti na voljo na ZS...lep pozdrav...
|
|
|
|