MioBambino
|
IZVIRNO SPOROČILO: barb71
Kako pa ti prenašaš vse to?
Moje razpoloženje niha po neki čudni krivulji. Včasih nabita z energijo- z pozitivnimi mislimi na prihodnost, naslednji trenutek pa že na tleh, vsa jokava. Bojim se naslednje nosečnosti, čeprav si zelo želim otroka. Boli me v duši, ko vidim druge nosečnice, ali pa, ko izvem, da je kdo dobil otroka. Najinemu bitju ni bilo usojeno.
V katerem tednu si imela splav? Kaj je šlo pri tebi narobe?
IZVIRNO SPOROČILO: ThinkPink
Pozdravček!
Jaz grem drugi teden...najprej na kontrolni UZ, potem pa najverjetneje tabletka. V 8t se je videla le GV, ploda pa ne, niti pikice, nič... A lahko katera pove, kako to poteka, da se pripravim vnaprej. Drugače pa je psihično kar težko...najprej šok (ni bilo planirano, zaželjeno pa), nato veselje, nato pa spet šok. Najbolj sem jezna sama na sebe, ker sem iz vsega veselja in evforije povedala 4 letni hčerkici, da bo dobila bratca ali sestrico. Tamala je bila cel mesec drug človek, kar sijala je od sreče in ponosa, nato pa sem izvedela, da se ploda ne vidi....
Vem, kaj prestajaš. Tudi sama sem šla skozi to prejšnji mesec. Najhuje je to čakanje na kontrolne UZ- še vedno upaš, imaš vse nosečniške znake, v duši pa boli. Psiha dela na polno. Jaz sem imela čiščenje z endometrijsko aspiracijo(delano brez anastezije; poseg zelo boli, si pa potem hitro fizično fit), tako da ne vem, kako to zgleda s tabletko. Tudi jaz sem imela sum na "blithed ovum"(prazno GV), ki se je po 5 UZjih pokazal za napačnega- najin plodek je vrjetno odmrl že prej, zato ni bilo srčka in se je plod na začetku še videlo, potem pa ne več(možno, da se je sam že izločil- sem 10 dni krvavela).
Bila sem že na prvem pregledu po SS, kjer je bilo vse vredu. Vzroka, zakaj se nama je to zgodilo, mi G ni znala razložiti. Zdaj čakam na prvo mestruacijo. Z naslednjo nosečnostjo naj bi počakala 2-3 menstruacije- in ko bo moja psiha vredu, greva v nove boje.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
se je videla le GV, ploda pa ne, niti pikice, nič...
A lahko katera pove, kako to poteka, da se pripravim vnaprej. Drugače pa je psihično kar težko...najprej šok (ni bilo planirano, zaželjeno pa), nato veselje, nato pa spet šok. Najbolj sem jezna sama na sebe, ker sem iz vsega veselja in evforije povedala 4 letni hčerkici, da bo dobila bratca ali sestrico. Tamala je bila cel mesec drug človek, kar sijala je od sreče in ponosa, nato pa sem izvedela, da se ploda ne vidi....
po abraziji je ravno tu in sem je prav vesela. Me pa kar konkretno zdeluje psiha ... enkrat se mi zdi, da bi še kar poskušala in spet drugič se mi zdi, da je ena hčerkica čisto dovolj in da bom raje delala na karieri. Težko je to, res. Saj se človek sprijazni, da je to pač naravna selekcija - ampak zakaj ravno pri meni 
. 
. Sploh se ne upam več veseliti, ker še ne vem, kaj me lahko čaka...Zdravnica je bila namreč skoraj 100% da se zarodek ne razvija, ker bi se baje v 8t pa že res motral videti. 
.
in predvsem da pridemo do željenega finiša.
. 
, potem pa novim zmagam naproti. To je bila moja prva nosečnost v 31em letu. Za naprej me je zelo strah, da se ne bi spet ponovilo, ne vem kako si bom to izbila iz glave. Sem pa zaskrbljena glede UZ, kako vpliva na plod. Pri nosečnosti sem imela prvi UZ najverjetneje nekje okrog zanositve (redni pregled pred načrtovano nosečnostjo), drugega pa v 6 tednu (plod velik 5 mm), potem pa v 7 tednu splav, kjer se plod ni več videl, bil je samo rumenjak. Sem nekje brala, da bi naj UZ frekvenca vplivala na plod. 
... Od zadnjega ss-ja je minilo skoraj pol leta ko sem v decembru 11 zagledala lepi 
, a se je vse tako hitro končalo. 
sem si tako močno želela. Želja po njemu je še večja, stiska pa obupna 
