petea -> RE: znižano plačilo vrtca - nova vloga, novi pogoji? (6.12.2011 8:39:05)
|
Vse družine, kjer so starši v preteklosti sklenili dogovor o preživnini, so uradno enostarševske, saj brez tega že sedaj ni šlo urejati uradnih zadev, kjer so uveljavljai svoje pravice Ker pa se je v zadnjih letih dogajalo, da je večina neporočenih parov (mnogi kljub dejanskemu skupnemu življenju) prikazovala ločeno življenje zaradi koriščenja s tem povezanih ugodnosti, je sedaj za potrebe koriščenja pravic s to novo enostno vlogo, strikno določeno, da se vedno, kadar je oče znan, upoštevajo dohodki obeh staršev (torej kljub obstoju dogovora), razen če pred uveljavljanjem pravic starš(a) dokaže(ta), da partnerja dejansko živita ločeno in da otrok ne prejema sredstev za preživljanje od drugega starša oz. če je oče neznan ali mrtev (vendar v tem primeru samo, če otrok po njem ne dobiva pokojnine). IZVIRNO SPOROČILO: Miša83 Zakaj ne? Zato, ker v enostarševski družini očetova plača ne prispeva k gospodinjstvu. A ne? Kam pa gre denar? Samo za otrokovo zabavo? Kolikor mi je znano, je enen od kriterijev primerne preživnine tudi starost otroka in s tem povezana višina stroškov njegove eksistence, torej delno vključuje tudi gospodnjske stroške, kamor prištevam stroške prehrane, oblačil in ostalih potrebščin, ki jih otrok potrebuje. Preživnina je pravica, ki je dodeljena otrokovim potrebam in ne mamičinim. Mamica krije s svojo plačo oz prihodki položnice, hrano, obleko,... za oba, ne samo zase ali samo otroka. Ti bivanjski stroški so praviloma tako prepleteni, da se jih ne da strogo ločiti. Upoštevati je potrebno fiksne stroške bivanja, ki so neodvisni od št. ljudi v nekem stanovanju in variabilne stroške, na katere vpliva št. oseb. Stroški bivanja dveh oseb v enem stanovanju niso enaki dvakratniku stroškov dveh posameznih oseb v dveh stanovanjih, ampak so manjši. In ne, mamini dohodki niso namenjeni samo golemu preživetju otroka, očetovi pa luksuzu otroka, ampak je oče dolžan prispevati v okviru svojih prihodkov preživnino za (normalno) preživetje otroka - torej gre del njegovega prispevka tudi za gospodinstvo. V nekaterih družinah celo celotni prispevek. Očetu pa ostane prav tako njegov del preostale plače za njega in druge in ne za njuno gospodinjstvo. Pa kolikor mi je znano je tudi preživnina omejena navzgor oz je lahko največ en del plače. Ne more oče s 1000€ neto plačat 500€ preživnine za enga otroka, pa če se še nevem kak tožiš. Ja logično, da ne more prispevati več, kot zasluži oz. da mora tudi njemu (in njegovi novi družini) ostati še kaj denarja, da preživijo. Je pa zelo nefer od nekaterih očetov, da prikrivajo, da v resnici prejemajo dosti višje dohodke, da jim ni potrebno plačevati višje preživnine, četudi bi jo bili dolžni in sposobni. Desjtvo je pa tudi, da mnogi očetje ne zaslužijo veliko in ne morejo dati velike preživnine, mogoče res samo150€. V primeru, da ima oče dejansko nizke prihodke, je ob delitvi prihodkov staršev med vse družinske člane delež na otroka praktično isti, če se upoštevajo dohodki enega ali obeh staršev. Če ima en starš precej višje dohodke od drugega, je pa v izračunu deleža po družisnkem članu lahko zelo velika razlika, če se pri izračunu npr. upoštevajo samo minimalni dohodki mame ali poleg njenih še zneski njenega bivšega moža (ali dejanskega zunajzakonskega partnerja), ki ima dosti boljšo dobro plačo. Ja ej orpsti, če je prisepval plavalce, pa lahko še kaj da za otroka, ko je pri njemu ne. Mislim halo??? A po tvojem bomo še za to rabli račune, koliko je pojedel otrok pri očetu in to potem uveljavljat kot olajšavo. Ne. Ko je otrok na obisku pri očetu, naj celotne stroške plača mama od svoje plače. Saj je glede na tvoje zapise samo ona dolžna skrbeti za stroške otrokove hrane in gospodinjstva. Jao, Misa83! Otrok morda ne vidi denarja v roki staršev, vendar pa občuti, kaj se mu nudi oz. kaj se mu lahko nudi. Če je otrok pri očetu, ki ima boljše dohodke od njegove mame, bo otroku menda ja omogočil kakšno dodatno dejavnost, ki mu jo mama ne more (morda gredo skupaj na kakšno predstavo, si privoščijo kakšno boljšo ali dražjo hrano, mu kupi (pa ne iz zneska preživnine) kakšno igračo, ki si jo otrok ful želi ali mu samo omogoči nekaj uric bivanja v malo boljšem ali večjem stanovanju oz. vsaj v drugačnem okolju. Menda na obisku pri očetu ne dobi za jest samo skorje starega kruha, spi na slami in lušči fižol, da upraviči svoj postanek pri njih. Ne bom se spuščala v to, da seveda otrok potrebuje očetovo (oz. moško) družbo za svoj razvoj, to je že izven te teme. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] Ja sej jim ne bo uspelo dokazati, razen če enačijo vse. V kolikor pa enačijo, pa nastradajo najšibkejši. Pa še obstoj preživnine me bega v primeru, da obstoja enostraševske družne skoraj ne bo več. Bo potrebno zakonodajo tudi glede tega spremenit, ker preživnina na ta način, če je oče živ in znan več nima funkcije. Ker če je živ in znan, potem je nesmiselno, da se jo določa, ker se dohodki seštejejo. Če pa ga ni oz je neznan, pa preživnine tak ni. Preživnina ni sama sebi namen, ampak je bila upeljana kot zagotovilo, da bo otrok od drugega starša redno prejemal vsaj tisti znesek sredstev, za katere je ta starš sposoben preživljati tega otroka. Ker narediti, še bolj pa vzdrževati otroka ni le možnost, pravica ali želja posameznika, ampak presneto velika večletna obveza in odgovornost. Žal se je mnogi premalo zavedajo. Mi je pa zanimivo to, da se v najtežjih časih spreminja zakonodaja v škodo najšibkejših, zato, da bodo naredli čistko pri "prevarantih" in še bolj prizadeli šibke. Ja res smo pravna in socialna država. Država in državljani bomo zelo veseli, če boš našla pravični sistem. 'Prevaranti' in prevaranti so izpraznili socialno vrečo države. Dokler je v naši državi celo priporočljivo, da se izogibamo dolžnostim in da izigravamo sistem na vseh področjih, pravičnega sistema za vse ne bo mogoče uvesti. Ko bomo dosegli miselnost razvitih držav, da MI predstavljamo državo, ne da je država proti nam, bo morda kaj bolje. Morda v času naših vnukov.
|
|
|
|