|
Kerensa* -> RE: Minimalna plača in preživnina (13.11.2011 9:27:35)
|
IZVIRNO SPOROČILO: andea
Vem da ni mama dolžna očetu kazati računov. Samo, ko se pa enkrat začne sumničenje kam gre denar, bi mu jih verjetno vrgla pod noge. Če bi imela vse pošlihtano.
Moj g. Bivši je takrat, ko se je določevala višina preživnine, dobil idejo, da bo šla preživnina za mojo kozmetiko, ne pa za otrokovo hrano. Kakšen odgovor CSD-ja/sodišča je dobil?
Vi ste dolžan plačevati preživnino v (takratni) višini 125€... nakazovati ste jo dolžan na TRR otrokove matere... mati je dolžna poskrbeti, da otroku, ob vaši preživnini in njenem prispevanem deležu, ne bo ničesar manjkalo... ni vam dolžna predložiti nobenega računa... vi imate dovoljene stike z otrokom... v kolikor boste smatral, da otroku karkoli manjka, pridite k nam in to povejte in dokažite... če boste imel prav, potem imate sta dve možnosti... ali vam bo odobren drugačen način plačevanja preživnine ali pa lahko vi zaprosite za skrbništvo... do takrat pa z otrokovim denarjem upravlja mati in za otroka skrbi mati.
Ena od takih mam je bla moja, po ločitvi se je zakreditirala da smo mele streho nad glavo. Preživnine nisem dobila tudi ene, skus po sodiščih zaradi tega. Pa tudi kam smo šle, prej nismo šli nikamor, ker je bil fotr proti temu da bi se kam hodil. Imela je dve službi da smo lahko preživele. Tolk u vednost, preživnine naj bi dobivala 6 tisoč tolarjev, karta za avtobus v SŠ pa je bla 12 jurjev.
Zelo poznane so mi takšne situacije. Moja je bila še hujša.
Starša sta se ločila, ko sem bila stara cca. 1 leto, ker jo je varal z mojo patronažno sestro. Mama je dobila skrbništvo (živeli smo pri njenih starših), očetu je bilo naloženo plačevanje preživnine in stiki. Oče ni preživnine nikdar plačeval, prav tako se je ni dalo izterjati, ker ni bil nikjer zaposlen, ker ničesar ni imel in ker se ga ni dalo najti (živel v najemu na črno in delal za gotovino). Stiki? Prišel je 2x v prvih dveh letih, potem nikdar več. Ko sem bila stara cca. 13 let, je dedek umrl, babica pa je šla v dom ostarelih. Mama je bila brezposelna in, roko na srce, tudi nezainteresirana za kakršnokoli konkretno delo. Ker se ji je zaradi patronažne sestre zameril celoten CSD, ni nikdar vložila niti vloge za otroški dodatek ali DSP - pa bi oboje krvavo potrebovali, saj sva bili dobesedno lačni (jaz sem jedla samo v šoli ali na obiskih). Kmalu so nama izklopili tudi elektriko in tako sem vse letne čase preživela ob svečah in mrzli vodi, pa tudi prala sem na roke (pralnega stroja nisva imeli). Za piko na i pa je bilo stanovanje babice in dedka, v katerem sva ostali, še denacionalizirano in sva morali iti ven. Pri še ne 15-ih sem začela delati, pri 16-ih sem se odselila od mame (in nikdar več vrnila).
Mislim, da je potem kristalno jasno, da sem, ko sem se ločila od Pubertetnikovega očeta, naredila vse, da se Pubertetniku ne bi ponovilo kaj niti podobnega (naredila sem sicer že prej, zase - to se mi zdi logično). In ko danes z lososom v roki ležim na 2x2m postelji in gledam LED TV, se lahko samo nasmehnem - ker vem, da delam prav.
|
|
|
|