RE: kako sodelujete z dedki, babicami? (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Družina in partnerski odnosi



Sporočilo


ronja -> RE: kako sodelujete z dedki, babicami? (8.11.2011 14:37:16)

Da bi ju kaj dosti vzgajali niti ne pričakujem. Popazi jih vsak kdaj, ni pa to zelo pogosto, gotovo ne vsak teden, (se pa večkrat vidimo), ampak kadar imajo čas in si to želijo, seveda. Ne forsirava nič. Se prilagajamo vsi en drugemu. Dedka se na začetku nista kaj dosti upala okoli dojenčkov, zdaj pa so pravi kompanjoni:).
- Čeprav en dedi ne živi v istem kraju, smo pri njem verjetno največ, saj gremo potem za cel vikend in je prav fajn - vsem. niti ne greva nikamor, nama je zakon že to, da lahko 1x spiva dlje kot do 7h[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]. Tak da se zjutraj po svoje zabavajo (navadno jih lubi zrihta, potem pa grejo težit dediju[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] in on nazaj spat. Dedi da potem zajtrk, risanke, včasih še kaj delajo skup (recimo barvajo kake pobarvanke ali kaj takega).
- Bica ju ima včasih par ur za vikend ali kako popoldne, vendar je ona zelo zaposleno bitje, pa še partnerja ima, ki ne živi tu, tako da je to en kup prilagajanja in se dostikrat dolgo ne vidimo. Pač odvisno od urnikov.
- Babi in deda pa sta bila čez poletje res precej zaposlena, saj sta hodila ves čas na vikend, kjer imata ogromen vrt in purane, tako da se zdaj nekaj časa nismo toliko videvali, zdaj se pa spet malo več.

Kar se daril tiče, so večinoma zelo fajn in sami vprašajo, kaj malidve rabita ali vnaprej povejo, kaj bo kdo kupil, da se stvari ne bi podvajale (in to potem pač midva sporočiva ostalim).

Ker so si stari starši zelo različni med seboj, se tudi ne dogaja prav pogost, da bi izbrali isto reč - moja mami ju bo recimo peljala v lutke, kamor bi taščo bolj težko spravil (tasta in mojega očeta pa še težje[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]), od mojih vedno dobita kako knjigo in onadva se že zmenita, da ne data iste, pri njegovih pa nimajo navade podarjat knjig in tako do teh dvojnih situacij res ne prihaja. Midva pa itak obojim poveva, kaj bova midva dala, da ne bi slučajno istega kupili. Tudi midva poveva, če si mali kaj izrecno želita in potem kaj od tega dobita pri babi, da ima še ona veselje.

Ko se danes spomnim mojega otroštva, bi si na vsak način želela, da bi več časa preživela s svojimi starimi starši.

jaz pa ravno obratno - niso vsi dedki in babice zlati. Meni je bilo muka tam in sem bila vedno neskončno vesela, ko sem lahko šla domov. Vsaj pri enih, pri drugih pa nismo bili nikoli tako dolgo, ker je babi umrla, ko sem bila 6 let stara. Sem zelo vesela, da imata moji punčki boljše stare starše[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]. Ki se jih bosta, upam, lepo spominjali, tako kot ti svojih:).

ampak občutek, da ni nikogar za tabo, je včasih res boleč.

Tu moraš pa ti odrast. Zdaj si zrela odrasla ženska in za tabo je mož, ne starši. Starši nas imajo seveda radi, vendar si v prvi vrsti pomagamo sami, v ožji družini. Saj je lepo, če pomagajo tudi stari starši, vendar to ni njihova dolžnost. Če se boš sama počutila dovolj močna, bo mogoče tudi hrepenenje manjše...




Ana Luna -> RE: kako sodelujete z dedki, babicami? (8.11.2011 16:05:00)

ampak občutek, da ni nikogar za tabo, je včasih res boleč.


Tu moraš pa ti odrast. Zdaj si zrela odrasla ženska in za tabo je mož, ne starši. Starši nas imajo seveda radi, vendar si v prvi vrsti pomagamo sami, v ožji družini. Saj je lepo, če pomagajo tudi stari starši, vendar to ni njihova dolžnost. Če se boš sama počutila dovolj močna, bo mogoče tudi hrepenenje manjše...


rastemo, rastemo. saj vem, da ne morem in ne smem ne vem kaj pričakovati, tako ali tako sem že celo življenje samorastnik. ob otroku se mi le spet prebujajo občutja zavrženosti, ki tako bolijo.
ne vem, če je katera med vami res začutila, kaj sem hotela sporočiti ... vso globino moje čustvene bede ...morda bi moralo biti vprašanje že v samem štartu drugačno - kako shajate tisti, ki ste (zaradi takšnih ali drugačnih razlogov) brez babic in dedkov, sester, bratov ...? ampak res čisto brez vseh!




nimanorwen -> RE: kako sodelujete z dedki, babicami? (8.11.2011 16:46:25)

zanimiva tema. samo nekateri stari starši so res prou omg, npr. da je vnuk "narobnega" spola in ga pol ne šmirglaš[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]svašta[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image]

pr ns je pa tk, da je tašča 70km stran (tast pokojni), pa si ful želim, da bi bla vsaj ene 40 km bližje, jo mam ful rada. in mi je zmer premal, kdr se vidmo, 2-3x na mesec (jaja, sej vem, da če bi živela z njo pa spet ne bi blu prou, jest bi sredno varjanto[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]). če bi bla bližje bi sigurn kej pomerkala, ampak max kšno urco, nima več živcev za čist mejhne otroke[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] za darila kupi po svoje, nč ne sprašuje, ampak zmer kupi kej za oblečt in zmer lepo tk da super.
mojadva živita 2 km stran in se kr vidmo ene 2-3x na tedn na kratkih obiskih. tamala gre sm pa ke na počitnce za par ur, mogoče enkrat mesečno, na željo babi in dedija[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]pa enkat mesečno k greva z mojim vn, da jo da babi pr nama spat in jo čuva, dokler ne prideva, to je pa tut vse. je pa tk, da sm jest doma, pol bom itak spet na porodniški čez pol leta in nekih strašnih potreb po varstvu itak ni. pa tut ne bi ju neki obremenjevala, ker oba hodta še v službo. darila nikul ne vprašata, dedi da dnar, babi pa kej po svoje kupi. včasih zadane, včasih sfali. če ji rečem, da bi npr. rabila kšn bodi cifra tuk in tuk, ona tega ne bo kupila za rd al pa miklavža, ampak bo vsak tedn prnesla enga[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] pol za rd bo pa kr neki[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]ampak nej ma ženska vesele[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]




Solero -> RE: kako sodelujete z dedki, babicami? (8.11.2011 17:05:07)

IZVIRNO SPOROČILO: Ana Luna


... tako ali tako sem že celo življenje samorastnik. ob otroku se mi le spet prebujajo občutja zavrženosti, ki tako bolijo.
ne vem, če je katera med vami res začutila, kaj sem hotela sporočiti ... vso globino moje čustvene bede ...



To, da otrok oz. jaz bi temu rekla raje materinstvo prebuja v tebi občutke, ki si jih nekoč bila potlačila zaradi psihičnih zlorab, je popolnoma normalno. Verjetno to traja že nekaj časa in tudi ne bo kar takoj minilo.
Pošteno boš morala seči sama vase in poiskati najtesnejša vozlišča, kjer najbolj boli in ugotoviti, kaj se je tja not zvozličilo. Ne bo lepo, ampak naredi to za lastno rast, za svojo psihično stabilnost. Šele potem se sprašuj, koga in v kolikšni meri hočeš v svojem in otrokovem življenju.
Saj bo šlo, če si samorastnik, kot praviš, si si tako in tako določene zaščitne vzorce že zdavnaj razvila. Zdaj ti znajo priti prav. Rada se imej in sprejmi to "čustveno bedo", kot pišeš, kot izziv, kot odskočno desko v mavrično puhasto polje veselja in radosti.
Lp, S.




kajajaka -> RE: kako sodelujete z dedki, babicami? (8.11.2011 18:44:43)

IZVIRNO SPOROČILO: ajsek

Pri ljudeh, ki so tebe čustveno zlorabljali, bi rada otroke puščala, zato da boš šla z možem lahko na pijačo?


podpis...
Če ne gre ne gre (in že pri tebi so dokazali, da ne znajo).... Bodi srečna, da ste čim dlje od njih in da se ne vmešavajo... Ti si želiš še, da bi se več posvečali tvojim otrokom [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]. Zdaj pa res več ne vem, ali te ne razumem ali kaj...

Kar se tiče daril... Moja mama pretirava (ji pa vsaj vedno povem (ali pa sama spremlja, kaj mala večkrat omeni)kaj bi imela...), tašča ji pa celo leto kupuje vse mogoče neumnosti, ko pride pa RD, ji pa še nikoli ni nič kupila... pa se ne obremenjujem ne z enim, ne z drugim... naj po svoje delata...
Boni in denar so mi pa čisto zgrešeno darilo za otroka. Naša je stara 3,5 leta in je vsake lizike bolj vesela kot 100€... To tudi vsakemu (bližnjemu)povem. Če pa že dobi denar, ga položim na njen račun.




Ana Luna -> RE: kako sodelujete z dedki, babicami? (8.11.2011 19:16:17)

IZVIRNO SPOROČILO: Solero

IZVIRNO SPOROČILO: Ana Luna


... tako ali tako sem že celo življenje samorastnik. ob otroku se mi le spet prebujajo občutja zavrženosti, ki tako bolijo.
ne vem, če je katera med vami res začutila, kaj sem hotela sporočiti ... vso globino moje čustvene bede ...



To, da otrok oz. jaz bi temu rekla raje materinstvo prebuja v tebi občutke, ki si jih nekoč bila potlačila zaradi psihičnih zlorab, je popolnoma normalno. Verjetno to traja že nekaj časa in tudi ne bo kar takoj minilo.
Pošteno boš morala seči sama vase in poiskati najtesnejša vozlišča, kjer najbolj boli in ugotoviti, kaj se je tja not zvozličilo. Ne bo lepo, ampak naredi to za lastno rast, za svojo psihično stabilnost. Šele potem se sprašuj, koga in v kolikšni meri hočeš v svojem in otrokovem življenju.
Saj bo šlo, če si samorastnik, kot praviš, si si tako in tako določene zaščitne vzorce že zdavnaj razvila. Zdaj ti znajo priti prav. Rada se imej in sprejmi to "čustveno bedo", kot pišeš, kot izziv, kot odskočno desko v mavrično puhasto polje veselja in radosti.
Lp, S.



[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley20.gif[/image] Solero, hvala za tole! Ja, oklepam se različnih vrst pomoči, upam, da se nekoč srečamo na puhastem polju veselja in radosti. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley2.gif[/image]




Anonimen -> RE: kako sodelujete z dedki, babicami? (8.11.2011 20:30:11)

IZVIRNO SPOROČILO: Ana Luna

ajsek, vsega tega se zavedam, zato sem svojega otroka tudi zaščitila pred njimi. a hrepeneja so še vedno tu, da bi me končno vsaj malo uzrli ... da bi me videli kot hčer in kot mamo mojemu otroku, ne njim. ah, ne bom ...[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image]


Spoštovali te bodo takrat, ko se boš spoštovala tudi sama [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image].

Imaš dve možnosti - ali pričakuješ, da se bodo spremenili oni, ali pričakuješ, da se boš spremenila sama. Katero pričakovanje je bolj realno, najbrž veš.

Življenje je včasih težko, pa kaj češ.
Mogoče imaš krasnega moža (ki si še vedno želi trenutkov s tabo, tudi če samo zadihata [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley2.gif[/image]) in zdravo hčerko. To je daleč največ, kar v življenju lahko dobiš. Pomoč staršev je dobrodošla, a zmoreš tudi brez nje.

Če delaš in delata na tem, da se ozdraviš preteklosti, potem boš enkrat tudi sposobna do staršev nastopiti kot odrasla, samostojna in razumna oseba in jim povedati, kaj od njih pričakuješ. Takrat boš tudi najbrž spoznala, da se drugače kot se obnašajo ne znajo obnašati - in to ti bo prineslo občutek olajšanja in zavedanje, da nisi ti vzrok za njihovo "napačno" obnašanje do tebe. Nekje te to muči, čeprav najbrž sama ne veš kje.

Če starši niso psihično popolnoma bolni, ali alkoholiki ali kakšni drugačni hudi odvisneži - jim še vedno lahko zaupaš. Tudi če so nepopolni, so prvič sposobni skrbeti za vsakega zdravega otroka in drugič, še vedno so del tvoje in otrokove družine, in prav je, da imajo stik. Prav je tako za otroka kot za njih, čeprav se tega verjetno ne zavedajo ali pa se ne zavedajo na pravi način.

Mi ohranjamo stike z vsemi sorodniki, "boljšimi in slabšimi", ker kri ni voda, in po mojih izkušnjah jih zaupanje, ki jim ga izkažeš s tem, na nek način zavezuje, da postajajo tudi sami boljši ljudje, čeprav samo za odtenek. Otrok je ljubezen in ne odteguj te ljubezni starim staršem, niti njemu - če le obstaja kanček upanja.

Na dolgi rok nas gradijo družinske vezi, naj so še tako trhle.




Ana Luna -> RE: kako sodelujete z dedki, babicami? (9.11.2011 6:02:02)

Če starši niso psihično popolnoma bolni, ali alkoholiki ali kakšni drugačni hudi odvisneži - jim še vedno lahko zaupaš. Tudi če so nepopolni, so prvič sposobni skrbeti za vsakega zdravega otroka in drugič, še vedno so del tvoje in otrokove družine, in prav je, da imajo stik. Prav je tako za otroka kot za njih, čeprav se tega verjetno ne zavedajo ali pa se ne zavedajo na pravi način.


bojim se, da sta oba že precej globoko duševno bolna. oba težka nevrotika, mati mejna, oče obsesiven, alkoholik. hoditi v tisto propadajočo bajto mi je muka, vse okrog njih propada, najbolj pa oni.
vsi terapevti so mi rekli, da mati ne bo nikoli sposobna biti mati in babica. oče se pa itak nikoli sploh ni odločil biti oče. samo jaz se verjetno s to kruto realnostjo še nisem sprijaznila.

hvala vsem za odgovore!




lotkla -> RE: kako sodelujete z dedki, babicami? (9.11.2011 10:43:00)

Jaz imam RES ZLATE starše. Kadarkoli potrebujem pomoč, vedno pomagata.  Kar se varstva tiče, ni nobenega problema. Zdaj ko je tamal bolan, se moj ati pripelje k nam in ga popazi za uro in pol, da se moj vrne iz službe. Tako mi ni treba jemati bolniške (delava na kontra izmeni). Vtikata se tudi ne. Povesta svoje mnenje in nikoli nista užaljena če se midva ne strinjava. Kar se daril tiče, vedno vprašata kaj se kupi oz. včasih mi mami da denar in reče naj jaz kupim ker najbolj vem kaj mali potrebuje in ji potem na skrivaj dam, da tamal ne vidi. Tako smo vsi zadovoljni.
Živita pa 15 km stran.
Njegova starša sta pa druga pesem.




Ursi2 -> RE: kako sodelujete z dedki, babicami? (9.11.2011 13:24:19)

Ana Luna, težko mi je, ko berem, kaj vse si morala doživeti in ob kakšnem si morala odraščati!
Vesela sem zate in za tvoje, da si ob vsem tem postala tako dobra oseba, kot si in da te skrbi za tvoje. Seveda je tudi normalno, da sedaj, ko si sama mama, še težje zastopiš, kako lahko nekdo živi čisto mimo svojih otrok. Ampak ne vem, če je smisel, da se s tem preveč obremenjuješ, ker nezavedno se najbrž tudi na tebi potem to odraža. Nima smisla, veš!Vem, da boli, vendar ste sedaj pomembni ti in tvoja družina. Naredi iz tega največ in daj svojim otrokom, kar ti nisi imela in tudi ti boš ob tem zrasla in lažje prebolela.

To sem opazila pri mojem očetu. Njegov oče je bil precej starejši od njegove mame (dobrih 20 let) in je imel veliko dela (kmetija, žaga,....) Moj oče je bil drugi od 4-ih otrok, vendar ni bilo doma nikoli nobene topline. Mama je imela otroke pač, ker se je to od nje pričakovalo in ker je računala, da bodo, ko bojo odrasli postali duhovniki in se bo lahko s tem hvalila. Nikoli ni otrok stisnila k sebi, jih pocrtljala, vedno je imela več dela s tem, da je delila nasvete po vasi, ker je bilo to njeno poslanstvo. Ko je bil moj oče star 10 let ga je poslala v internat, kjer je hodil v šolo, popoldan pa je delal družbo, bral in vodil na sprehode starejše ljudi. In to je bilo celo njegovo otroštvo. Prav tako tudi od tete in stricov. Potem jih je poslala v samostan, vendar so se ji trije uprli in je bilo vse narobe in je delala scene in hotla vse partnerje potem odgnat.

In potem, ko smo bili mi mali oz celo otroštvo se  mu je videlo in tudi velikokrat je sam pripovedoval, kako je bilo in da ni imel otroštva in da je vesel, ko lahko nam nudi lepše otroštvo. Vendar je tudi on veliko delal (je še sedaj pravi deloholik, čeprav je že par let uradno v penziji), mama pa je bila doma in skrbela za nas in vzdrževala kmetijo. Tako da šele sedaj, ko imata 8 vnukov, 9-ti na poti tudi on uživa z njimi in se je mal sprostil in si vzame več časa za njih. Pa velikokrat jih vzame s seboj v kombi ali pa da z njim delao okrog hiše,....

Je pa tako, da sestra živi ene 150 km vstran in so njeni otroci (7,5 in 4 leta) velikokrat na počitnicah. Med letnimipočitnicami so bli kr kak mesec vsega skupi pri mojih, med letnimi počitnicami vedno pridejo vsaj za par dni in tamala dva večkrat prideta tudi z dedekom domov, ko pride k nim na obisk. To sedaj še lahko, ker sta v vrtcu. Poleg tega je oče tam vsaj 2-3 na teden, ko pelje robo na tisti konec in se vedno oglasi pri njih ali se dobijo na kavici.
Isto tudi brat, če ima na tistem koncu sestanke, se vedno oglasi pri njih.

Medtem, ko k nam prideo samo, kadar ima kdo od nas RD ali god, pa še to ob kakih 18-19-ih zvečer, da niso dolgo. Pa se morejo peljati mimo nas, če grejo kamorkoli s Koroške proti LJ, KP,......In so tudi skoaj vsak dan na tej relaciji.

Tudi mama je velikokrat šla že zjutraj ob 5-ih od doma, če je bil kateri od sestrinih otrok bolan pa ni dobila bolniške. To je sedaj lažje, ker dela doma.

Brat pa živi doma, vendar je moja mama tudi velik jim v pomoč. Prej je skoraj vedno pripeljala svakinja tavelikega v varstvo, da je lahko ona dala tamalo spat, pa ko je mogla kam it, je ponavadi prosila mamo, da je popazla otroke. Tudi sedaj velikokrat jih pazi, jih da tudi spat in je pri njima, dokler ne prideta domov. Pa ker tamali ni dobil vrtca, star je pa bil sedaj 1 leto, ga pazi moja mama in še velikokrat se popoldan zgodi, da more popazit vsaj enega ali vse 3.

Kdaj pa kdaj pa tudi ta večja dva (5 in 4) izrazita željo, da bi prespala pri bici in dedeku.

Najina dva pa sta druga pesem. Jz nisem taka, da bi se nekaj na druge zanašala niti naša dva nimata želje po kakih počitnicah pri bici in dedeku. Živimo ene 15 km narazen, vendar z mojim delava pri mojih, tako da sma pri mojjih vsak dan in potem grem 1-2 na teden še popoldan z mojima dvema malo na obisk k našim. Vendar, ko pridemo na obisk se večinoma jz ukvarjam z njimi in sem z njima, bica in dedek pa prideta mal okrog, se kaj mal poigrata ali kaj skupaj naredijo. Res je, da sta naša dva poba oba zelo rada zunaj in ju morem že včasih prav okorg prinest, če je preveč mrzlo ali da piha fejst, da gremo not. NOči in mamca pa imata še kaj dela za službo.

Drgač sta bila v varstvu pri mojih ene 3x, ko sem imela pregled pri G inekologu, ker čakamo 3-tjega. Pa januarja, ko sem mogla z mlajšim it v bolnico in sem bila z obema pri zdravniku pa naju je z rešilcem poslala v bolnico in nisem mogla velikega kje pustit, ker moj ni bil dosegljiv na telefon in njegova dva tudi ne in sem klicala mamco, če lahko pride v bolnico in vzame LUkana za čez noč in sta z bratom prišla po njega in je prespal pri bici in dedeku.

Živimo pa skupaj s tasto in taščo (ločeno gospodinjstvo), pa tudi zelo redko gresta k njima, razen če grema midva oz jz z njima. Pa bi mogoč kdaj za kakih - min pasalo, še posebej sedaj, ko sem proti koncu nosečnosti (stara 3,5  in 1,5), vendar pase s tem ne obremenjujem, ker mi je čist fajn da smo skupi, niti ne pričakujem nobene pomoči pri varstvu. Navajena sem, da sem sama z nima, ker mojga veliko ni bilo doma. Zdej je več in je včasih prav čudno, ko se lahk mal vsedem in celo kakos tran časopisa preberem. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]

Ampak že od začetka je tako, da nisem puščala ju v varstvu, tudi če sem šla v šoping, na upravno,......
Tudi doma večinoma sama delam okrog hiše ion po hiši in tako skupaj sesamo, brišemo prah, zalivamo rože, kuhamo, pečemo,....
Tudi košnja okorg hiše izgleda podobno-najprej jz, pred mano ta velik, pred nim tamali in kosimo. Traja 5x dlje, ampak pokosimo. Ali pa vzameta vsak svojo kosilnico (igračko) in letata pred mano. Ko obrezujemo živo mejo ali vrtnice jima dam vsakemu svoje škarje in mi pomagata. Isto z grabljenjem listov sedaj jeseni. Čepav je potem največji užitek se metat not v kup listja .[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]

Kar se pa vrta tiče, pa tudi rada pomagata prekopavat in sejat in sadit. Seveda poteka vse skoz igro in traja dlje časa, vendar mi je fajn, da sta skupi in da vidita, da se ne naredi vse samo od sebe. Sicer takrat, če je tast doma pride zraven pa mal priskoči na pomoč, kar se tiče, da ju pomal pogleda, če sem jz na drugi strani hiše ali če se vmes želita s čim drugim igrat, da jima on pomaga, da ni treba meni vsakič ugašat kosilnice.

Tudi za varstvo je tako, da sma šla letos ene 3x ven, ampak sma bila nazaj vedno ob ene 20-21, da smo šli skupaj spat, tako da sta bla ene 2-3 ure v varstvu, pa ene 3x, ko sma imela sestanek v vrtcu.

Ampak meni je to čist kul, moj pa se malo buni, da hočem vse sama in da naj pustim da hgreta k njegovim.
Vendar sedaj, ko je mal več doma, vidi, da sama nočeta dol k njima, čeprav ju vsak dan vprašam, če želita it.

No, toliko, zdej pa delat. Sem pa zatežila, al! Oprosti!




Anonimen -> RE: kako sodelujete z dedki, babicami? (9.11.2011 16:51:37)

IZVIRNO SPOROČILO: Ana Luna

Če starši niso psihično popolnoma bolni, ali alkoholiki ali kakšni drugačni hudi odvisneži - jim še vedno lahko zaupaš. Tudi če so nepopolni, so prvič sposobni skrbeti za vsakega zdravega otroka in drugič, še vedno so del tvoje in otrokove družine, in prav je, da imajo stik. Prav je tako za otroka kot za njih, čeprav se tega verjetno ne zavedajo ali pa se ne zavedajo na pravi način.


bojim se, da sta oba že precej globoko duševno bolna. oba težka nevrotika, mati mejna, oče obsesiven, alkoholik. hoditi v tisto propadajočo bajto mi je muka, vse okrog njih propada, najbolj pa oni.
vsi terapevti so mi rekli, da mati ne bo nikoli sposobna biti mati in babica. oče se pa itak nikoli sploh ni odločil biti oče. samo jaz se verjetno s to kruto realnostjo še nisem sprijaznila.



Če je tako, potem nimaš razloga, da otroka pustiš samega z njima; niti ga ne smeš, tudi če bi želela.

Edino, na kar lahko vplivaš, si ti sama in tvoje videnje in reagiranje na situacijo.
Glede na to, iz kje si izhajala, ko si postavila vprašanje, bi rekla, da situacije še nisi sprejela take kot je, čeprav se je zavedaš. Ko ti bo popolnoma jasno, kje je mami in očetu mesto, boš tudi vprašanje lahko postavila drugače oziroma ga sploh ne boš, ker boš vedela, da otroku ni mesto ob alkoholiku.

Takrat boš tudi to sposobna povedati staršem; in to je edina možnost, da mogoče (poudarjam mogoče) uvidijo, kako daleč so padli. Najverjetneje pa niti takrat ne bodo uvideli in ti ne preostane drugega kot obisk dvakrat na leto.

Vezi ne moreš zanikati, tudi če so slabe, ni pa potrebe, da bi jih gojila naprej.




okaidi -> RE: kako sodelujete z dedki, babicami? (15.11.2011 9:47:33)

IZVIRNO SPOROČILO: Ana Luna

ne vem, če je katera med vami res začutila, kaj sem hotela sporočiti ... vso globino moje čustvene bede ...morda bi moralo biti vprašanje že v samem štartu drugačno - kako shajate tisti, ki ste (zaradi takšnih ali drugačnih razlogov) brez babic in dedkov, sester, bratov ...? ampak res čisto brez vseh!



Težko, bistveno težje kot ostali, ki so imeli vso čustveno podporo. Verjamem celo, da človek, ki ni izkusil takšne prikrajšanosti, tudi razumeti ne more, kaj to pomeni.

En topel objem





majčica1508 -> RE: kako sodelujete z dedki, babicami? (15.11.2011 12:45:54)

IZVIRNO SPOROČILO: okaidi

IZVIRNO SPOROČILO: Ana Luna

ne vem, če je katera med vami res začutila, kaj sem hotela sporočiti ... vso globino moje čustvene bede ...morda bi moralo biti vprašanje že v samem štartu drugačno - kako shajate tisti, ki ste (zaradi takšnih ali drugačnih razlogov) brez babic in dedkov, sester, bratov ...? ampak res čisto brez vseh!





Težko, bistveno težje kot ostali, ki so imeli vso čustveno podporo. Verjamem celo, da človek, ki ni izkusil takšne prikrajšanosti, tudi razumeti ne more, kaj to pomeni.

En topel objem




Še predobro vem kaj sta želeli povedat....tudi jaz pošiljam objeme....
Imam mamo,očeta,brata,sestro.....v 17 letih moje samostojnosti lahko prištejem na prstih ene roke kolikokrat so me poklicali....Nikoli od nobenega nisem nič pričakovala in nikoli nebom....
Imam pa zlato taščo in tasta.....




Stran: <<   < Prejšnja stran  1 [2]