Tezko je... (Polna verzija)

Forum >> [Dojenček] >> Starši čvekamo



Sporočilo

kity14 -> Tezko je... (23.10.2011 22:31:57)

Sem mama 7 mesecni puncki, ki je superfajn, nasmejan otrok, zdrava,glasna, napreduje in razvija se lepo, tudi spi celo noc ze od rojstva in je oh in sploh...no naceloma se nimam za kaj pritozevat. Ampak, vedno se najde ampak....meni je tezko. Sem utrujena in navelicana, brez volje in nervozna. Zmoti me vsak jok in vstajanje sredi noci ( trenutno obdobje)...vsakic zgubim zivce, ko jo previjam, ker se po previjalni mizi obraca na vse strani, enako je z preoblacenjem. Vecerov nimam vec, ker se madam naspi od sedmih, do pol osmih( smo jo poskusili obdrzati pokonci in ni slo....) nato pa je pokonci do pol dvanajstih...vrjamete, da padem v posteljo. Cez dan spi 2- 3 ure vsega skupaj, ce imam sreco. Tako, da opravila skoraj ne pridejo v postev. Moz mi sicer pomaga, ampak mislim, da ne razume,kako je biti cel dan od zjutraj do pol sestih sam doma z otrokom, tudi ce kam greva, je to zame postalo utrujajoce ( obleci, previt, vzet s sabo vse za vsak slucaj, se odpeljat, pripeljat, sprehodit, raztovorit in prenasat otroka, v glavnem, domov pridem povozena). Ne vem , kaj naj naredim, kajti vsake toliko me popadejo res taksne misli, da o njih nebi pisala, ki jih sicer odrinem stran, ampak ze v startu mislim, da ni prav, da mi sploh padejo na pamet. Imam aktivnosti, otroka dam v cuvanje in prespat, tudi kaksen dan samo zase si vzamem,ampak to ocitno ni dovolj. Zelo me skrbi depresija, s katero sem ze imela izkusnje prej, ampak nikakor se nocem pomislit, da je tudi to lahko kaj takega. Sumim na preutrujenost in preobremenjenost. Kaksna ideja,kaj naj naredim? Najraje bi gumb za pavzo na otroka namestila in si vzela 3 dni samo za spanje...ampak to zal ni mogoce[sm=smiley1.gif]



Teni_ -> RE: Tezko je... (24.10.2011 6:31:15)

Najprej globoko zadihaj... Če si ti nervozna, otrok čuti.

A mož dela čez vikende tudi?

Pri nas je tako, da mož čez vikend prevzame vstajanje vsaj 1X ponoči in tudi zjutraj vstane z malimi, da se jaz naspim. Drugače bi pri treh izgorela. Pa mali je še najmanjši problem, najhuje je, ko imata starejši2 dneve, ko samo cvilita, se prepirata, skačeta po stanovanju,...

Si ji poskusila dat pri previjanju v roke kakšno igračko, da se malo zamoti? Kljub vsemu probajta it čimvečkrat kam, da  se na tempo navadiš ti in mala.

Jaz si nisem znala predstavljat, kako bo izgledajo jutranje urejan je, ko je starejši2 treba porihtat za šolo. Da se oni2 oblečeta, umijeta, najeta...da jaz porihtam malega, ga previjem, nahranim, oblečem(sploh zdaj, ko je že hladno), ker srednja je zdaj v 1. razredu in jo je treba v šolo spremljat... pa gre. Vse gre, samo organizacija je potrebna. Se pač vstanem uro pred njimi, da imam malo svojega miru, potem zbudim pa njih in se začne akcija.

Pa da ne boš mislila, da se kdaj vse ne podre, da kdaj nisem z živci čisto na koncu. Grem na balkon 2X globoko zadiham, pa je.

Aja, je pa res, da če kje ne popuščam je to pri odhodu spat. Mali2 sta še do letos šli spat ob 19. uri, zdaj sta si izprosile, da gresta ob 20. In od tega se ne odstopa. Takrat gre spat tudi mali. Tudi če joče, grem tja, ga pobožam v temi, ga ne dvignem iz postelje, dam dudo, ponovim to mogoče 3X, včasih tudi več, potem pa zaspi.



Dorianna -> RE: Tezko je... (24.10.2011 7:02:32)

Prepričana sem, da se vsaka mamica sreča s takimi trenutki. Tisti, ki bo to zanikala, jaz ne verjamem. Odvisno od vsake mamice pa je ali se prepusti negativnim občutkom ali pa jih na hitro odžene proč. Jaz mislim, da bi se morala res dobro pogovoriti s partnerjem. Če boš dobila občutek, da to ni dovolj, pa si poskusi najti strokovno pomoč. Nič ni hudega, ko/če človek prizna, da ima težave in da potrebuje pomoč, nasvet. Bolje povedati kot tiščati v sebi. Zato kar pogumno naprej. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]



tintin -> RE: Tezko je... (24.10.2011 8:12:23)

kot mama 2 fantov, ti dam najprej nasvet: vzpostavi red pri spanju. Mi smo oba navajali, da se je začelo večerno spanje najkasneje do 20h in je še vedno tako (stara sta 4 leta in 18m), sicer pa je 2-3 ure čez dan tudi veliko. Mojadva nista nikoli spala več kot 30-45 min v kosu čez dan, ampak takrat sem jaz izkoristila za ostala opravila ali pa počitek, kar mi je pasalo. Vzemi si v času ko dete spi čas zase, pa vsekakor ji probaj prestavit zadnje dnevno spanje na prej ali pa ga ukini in jo daj prej spat.



enkratna -> RE: Tezko je... (24.10.2011 9:34:41)

AJ ŽENSKA POČNE, KO NE POČNE "NIČESAR" 

Mož pride domov iz službe. Na dvorišču zagleda svoje tri otroke, ki so še v pižamah, povsem blatni, prazne vrečke čipsa in folije čokolad pa so razmetani po vsej travi . Vrata ženinega avtomobila so odprta, prav tako vhodna vrata, psa pa nikjer. Mož vstopi v hišo, kjer zagleda še večji nered. Luč je razbita, preproga razmetana, TV popolnoma na glas, soba pa natrpana z igračami. V kuhinji je umivalnik poln umazane posode, ostanki hrane razmetani po mizi in tleh, vrata hladilnika odprta, na tleh razbito steklo, sredi kuhinje pa kup peska. Mož hitro steče v zgornje nadstropje, kjer mora prav preskočiti kup igračk in perila.
Ves zaskrbljen išče ženo - morda se ji je kaj zgodilo? Iz kopalnice teče cel potok. Odpre vrata in zagleda kupe mokrih brisač ter vodo, ki teče iz pralnega stroja in je vsa zamazana in polna pene. Po kopalnici se vlečejo tudi kilometri toaletnega papirja. Mož steče v spalnico, ko tam v pižami njegova žena bere knjigo. Ona dvigne pogled, se nasmehne in ga vpraša, kako je bilo v službi. Mož ne more verjeti svojim očem in reče: "Kaj se je danes zgodilo?!" Žena se ponovno nasmehne in odgovori: "Veš, ko vsak dan prideš domov ves živčen in kričiš name kaj sem počela ves dan?!" On pravi: "Vem." "No, danes nisem počela ničesar od tega!", pravi ona in nadaljuje z branjem.



petea -> RE: Tezko je... (24.10.2011 9:55:54)

kity14,

po mojem hočeš biti preveč popolna mama in jemlješ materinstvo kot službo, ki jo moraš opravljati resno in odgovorno, brez napak, sploh pa brez zabave.

Seveda se hoče otrok med previjanjem obračati, saj so to prvi koraki k hoji, najlažje pa se obrača, ko je gola. Pusti ji nekaj minut užitka in rekreacije, raje se igraj z njo in jo spodbujaj.

Tudi meni nikakor ne gre nočno vstajanje, zato ti iz izkušenj pišem, da bo lažje za obe, da spi v tvoji bližini, saj jo boš tako lahko hitro pomirila, ne da bi ti čisto zbudila. Glede na to, da je preutrujena ob 7-ih zvečer - če ne gre, da bi čez dan malo več spala ali zvečer ostala budna malo dlje, potem bi morda pomagalo, da je takrat, ko se zbuja, nekdo v njeni bližini in jo skuša uspavati, preden se popolnoma zbudi.

Sicer ne vem, kam hodita z [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image] naokrog, da rabiš celo grmado stvari, ampak: če gresta na izlet z avtom, zakaj ne puščaš nekaj stvari, ki jih boš mogoče potrebovala (npr. plenice, kremo, rezervni komplet oblačil ...), kar v avtu? Vanj stvari spakiraš ali ko je doma tvoj partner ali ko mala spi.
Tudi ne razumem, zakaj bi morala vedno vse raztovarjati iz avta; vzemi samo najnujnejše stvari (otroka, umazano perilo in dokumente).

Kaj pa bi bilo narobe, če kakšno stvar pozabiš doma? Meni je ful zanimivo, kako se da včasih eksperimentirat in pri tem še nasmejat in predvsem naučit kaj novega. Kakšno stvar pa se da običajno tudi mimogrede kupiti. Se mi je že zgodilo, da sem dojenčku preko nog oblekla pulover, ker ni bilo ničesar drugega pri roki, pa nima ne on ne jaz nobenih travm zaradi tega.

Prioritetna lista tvojih obveznosti se je pred 7 meseci spremenila. Razmisli o drugačnem gledanju na situacijo tako, da se boš najprej zabavala Z otrokom in v njeni družbi, nato pa poskrbi za ostale zadeve. Kar ni nujnih stvari, pa se ne ubadaj z njimi. No, je pa tako, da v praksi to pomeni, da kdaj ni posoda pomita, da je prah na omarah in da je hladilnik prazen.

Ja, in mame rabimo predah od svojih otrok. Varuške in sorodniki pridejo v tem primeru zelo prav.

Če potrebuješ daljši počitek - zakaj si ga ne vzameš? Verjetno se najde kdo v tvoji bližini (stari starši, drugi sorodniki ...), ki bi lahko otroka prevzel za več ur ali celo dni. Verjemi, da takšni odklopi zelo napolnijo baterije.



ninchi9 -> RE: Tezko je... (24.10.2011 10:57:17)

Meni pa se zdi, da je prišla teta depresija malo k tebi na obisk. Vem - iz lastnih izkušenj... Idi k psihiatru ali psihologu, da se malo pomenita, ker nujno rabiš spremembo mišljenja. Moraš vzeti v zakup določene zadeve, ki pridejo v paketu  z otrokom, potem bo vse lažje. In kot je že petea napisala, ne jemlji materinstvo kot službo. Jemlji to tako, da je to zdaj del tebe, skupaj počnita stvari, se igrajta, cartajta. Postavi se v vlogo svoje hčerkice, pa si predstavljaj, da si ti ona, in kaj bi želela od svoje mamice.

Ne vem no, jaz tud grem ob dvanajstih spat, pa se ob sedmih zbudim, samo se mi zdi, da se je telo navadilo na manj spanca.

Sem pa jaz potrebovala antidepresive, da sem prišla k sebi, s tem pa se mi tudi ne zdi nič narobe, če drugače ne gre....



Massa26 -> RE: Tezko je... (24.10.2011 11:17:42)

Jaz imam sicer že malo starejši hčerki (2 in 4), ampak se čisto lahko vživim, pri moji ta prvi je bilo podobno. se mi je zdelo, da ko bi mogla prekipevat od navdušenja, sem bila podrta, povožena. Ne ves čas, občasno pa le. Otroci, še posebej nekateri, nas enostavno izčrpajo.

Saj so ti že vse lepo napisale, jaz bi dodala edino glede spanja. Midva sva takrat čimbolj poskušala, da je nazadnje spala dovolj zgodaj, da je vsaj okrog 21ih zaspala. Saj to izpade kompliciranje, da otroka pač ne pustiš zaspat, ko je zaspan, ampak se ubadaš s tem, kako bo potekal dan, da bo spala nazadnje.. ne vem, do štirih (sem že pozabila, kako grejo te ure dnevnega spanja :)) in potem gre zvečer spat in lahko zadihaš... Še zdaj se spomnim, kako sem se veselila une ure, dveh zvečer, preden itak tudi ti padeš dol.

Vsekakor bo minilo. In tudi pri drugem otroku ni enako. Jaz sem imela potem še bolj naporno, pa se ti občutki niso pojavili.. S prvim otrokom smo tako 100% obremenjeni, čeprav mogoče sedaj misliš, da nisi.. Potem se vse nekako jemlje bolj zlahka.. Mah saj sploh ne znam napisat, ampak razumem te pa vsekakor [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley31.gif[/image]



sazi -> RE: Tezko je... (24.10.2011 12:20:33)

Sem kar malo oklevala ali naj napišem ali ne...

Po prebranem se mi zdi, da tvoj otrok ni čisto v ničemer problematičen, da imaš dovolj možnosti, da čez dan celo kaj narediš, da noči niso prenaporne. Imaš celo čas samo zase, ko daš otroka v varstvo in celo kakšno noč lashko prespi drugje? Bi lahko napisala cel roman opisov, kako smo se z začetki materinskva srečevale moje prijateljice in jaz - v precej težjih pogojih, pa smo včasih malo pojamrale ampak šle naprej z zavedanjem, da je vse to del življenja in da to pot zmoremo.

Prebralo se tole verjetno ne bo lahko ampak ali imaš res resne probleme in bi bilo dobro, da poiščeš pomoč, je pa še druga varianta - ta, da si samo razvajena in ti je vse, kar zahteva malo več vlaganj odveč.



tix -> RE: Tezko je... (24.10.2011 13:29:29)



Sem mama 7 mesecni puncki, ki je superfajn, nasmejan otrok, zdrava,glasna, napreduje in razvija se lepo, tudi spi celo noc ze od rojstva in je oh in sploh...no naceloma se nimam za kaj pritozevat. Ampak, vedno se najde ampak....meni je tezko. Sem utrujena in navelicana, brez volje in nervozna. Zmoti me vsak jok in vstajanje sredi noci ( trenutno obdobje)...vsakic zgubim zivce, ko jo previjam, ker se po previjalni mizi obraca na vse strani, enako je z preoblacenjem.


Podobne občutke, da mi je vse odveč sem mela nekaj mesecev nazaj tudi jaz. Preprosto se moraš odločiti, da ti je to fajn, če že zjutraj vstaneš z mislijo, da gre vse narobe, ko je mali pokakan spet to prepiranje glede previjanja bo itak vse težko. Če se preveč otepa jo lepo trdno primi za noge in jo po hitrem postopku previj, ne pusti se znervirati in raje zraven kaj zapoj [sm=smiley1.gif] mogoče bo pomagalo, obesi kakšno smešno reč nad previjalko



Vecerov nimam vec, ker se madam naspi od sedmih, do pol osmih( smo jo poskusili obdrzati pokonci in ni slo....)


Seveda bo šlo!! tudi meni je uspelo. Pa poskusi prestaviti na dan/teden, kakor gre za pol ure, počasi se bo navadila na ritual. Sedaj redno zaspi okrog 12/13h (uro in pol) in 21h.


Moz mi sicer pomaga, ampak mislim, da ne razume,kako je biti cel dan od zjutraj do pol sestih sam doma z otrokom


Imam občutek kot da bi jaz to pisala [sm=jezicek.gif] mislim, da res ne razume [sm=jezicek.gif]

tudi ce kam greva, je to zame postalo utrujajoce ( obleci, previt, vzet s sabo vse za vsak slucaj, se odpeljat, pripeljat, sprehodit, raztovorit in prenasat otroka, v glavnem, domov pridem povozena).


Ne komplicirat, imej "obvezno opremo" zmer s seboj v avtu/vozičku in ni treba stalno nekaj pretovarjat

Upam, da sem ti kaj pomagala, pa srečno!



Brinčika -> RE: Tezko je... (24.10.2011 17:55:16)

Enkratna, si pa čisto zares enkratna, tako bi morala včasih vsaka ženska naredit in vzet malo časa zase .



katy83 -> RE: Tezko je... (24.10.2011 18:11:11)

Kity, veš kako te razumem[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley31.gif[/image]

Pri meni je isto, sin je star 19 mesecev in sedaj je že malo bolje, tam okoli njegovega 1 leta sem imela krizo. Bila sem doma, brez službe, dragi cele dneve v službi, ...včasih tudi po cel dan v pižami[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley9.gif[/image], niti jedla nisem nič---za tamalega sem poskrbela, se igrala z njim, to mi ni predstavljalo nobene težave, ampak bila sem odsotna. Saj sem se trudila, ampak nekaj časa je res bila kriza. In kaj me je najbolj bolelo, prizadelo? Pripombe okolice, kako sem lahko vesela, da sem doma z otrokom, da po porodniški ne rabim it delat, da kaj pa mi fali, če sem doma. Ampak meni je manjkala...družba.

No, sedaj se je vse poštimalo, malo sem jaz v glavi poštimala (tako kot je ninchi opisala . vprašala sem se, kaj si ta majhen navihan fantek želi od mene - in to ziher ni mamica naveličana sama sebe[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image]), malo pa se je zdaj spremenilo, ko sva se še z dragim o tem pogovorila, pa zdaj je sin že večji in tudi ati kdaj pride v poštev za igro- prej to ni bilo mogoče.

Tudi tebi želim vse dobro[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/pikapoka1.gif[/image] Je pa tisti nasvet zelo dober...ne jemlji tega kot službo ampak kot zabavo, bo lažje. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley2.gif[/image]



julijka11 -> RE: Tezko je... (25.10.2011 15:02:02)

IZVIRNO SPOROČILO: enkratna

AJ ŽENSKA POČNE, KO NE POČNE "NIČESAR" 

Mož pride domov iz službe. Na dvorišču zagleda svoje tri otroke, ki so še v pižamah, povsem blatni, prazne vrečke čipsa in folije čokolad pa so razmetani po vsej travi . Vrata ženinega avtomobila so odprta, prav tako vhodna vrata, psa pa nikjer. Mož vstopi v hišo, kjer zagleda še večji nered. Luč je razbita, preproga razmetana, TV popolnoma na glas, soba pa natrpana z igračami. V kuhinji je umivalnik poln umazane posode, ostanki hrane razmetani po mizi in tleh, vrata hladilnika odprta, na tleh razbito steklo, sredi kuhinje pa kup peska. Mož hitro steče v zgornje nadstropje, kjer mora prav preskočiti kup igračk in perila.
Ves zaskrbljen išče ženo - morda se ji je kaj zgodilo? Iz kopalnice teče cel potok. Odpre vrata in zagleda kupe mokrih brisač ter vodo, ki teče iz pralnega stroja in je vsa zamazana in polna pene. Po kopalnici se vlečejo tudi kilometri toaletnega papirja. Mož steče v spalnico, ko tam v pižami njegova žena bere knjigo. Ona dvigne pogled, se nasmehne in ga vpraša, kako je bilo v službi. Mož ne more verjeti svojim očem in reče: "Kaj se je danes zgodilo?!" Žena se ponovno nasmehne in odgovori: "Veš, ko vsak dan prideš domov ves živčen in kričiš name kaj sem počela ves dan?!" On pravi: "Vem." "No, danes nisem počela ničesar od tega!", pravi ona in nadaljuje z branjem.



saj  bi bilo ubijalsko [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image], če ne bi bilo resnično, pa je žal vedno več moških izrojenih in živijo čisto v nekem svojem svetu; jaz mojega " dresiram" že več let, pa je izredno trdoglavi[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/hudicek1.gif[/image] in moram vsake popeniti do konca, da se zmiga....verjame pa še vedno ne najbolj in po njegovem se vse samo naredi[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] kot da mam tri [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley29.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley24.gif[/image]



nusi -> RE: Tezko je... (25.10.2011 20:21:19)

kity ne bit preveč stroa do sebe, to visenje z dojenčkom doma ubija. Res, včasih ful luštn, ampak včasih tko naporn in skos isto. Točno vem kako ti je. Mogoče se res probej mal sprostit, mal popusti pri delu z otrokom, npr. jst sploh nisem dopoldne več na kavo hodila,ker je bil tamal pol premal cajta na igrišču... ma me je to s časom tko nerviral, da sploh nism uživala na igrišču, ampak sem bla slabe volje kaj ne morem v miru kave spit [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/hudicek1.gif[/image] - malenkost, sam takih je blo 1000. Čez vikende sem moža napolno zaposlila z otrokom, sej nisem sama okol hodila, amapk sem hvatala krivine, jst sm bla bolj opazovalec [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] . Odkar sem v službi je ful lažje, sej včasih pogrešam več igre s tamalim, ampak imam več časa zase, čeprav delam v službi in se odpočijem od vse nege in pozornosti, ki jo tamalmu dajem. Zdej sem napisala, k da je materinstvo ena huda muka  [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] , sej ni, samo zna bit res naporno, še posebej kadar hočeš dajat preveč od sebe (in včasih je že to, da se za kofe prikrajšaš kaplja čez rob) [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley2.gif[/image]

joj pa to tovorjenje in selitve ko greš ven [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley29.gif[/image], sem že kr mal pozabla. tadrug ne bo mel tolk stvari sabo, bolš zanga, da ne bo preveč lulal ali polival [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]



Jada82 -> RE: Tezko je... (25.10.2011 20:35:33)

Uf ja, materinstvo je včasih kar težko. Tudi jaz, še zdaj (pa je 20 mesecev stara tamala) včasih, ko sem cel dan sama z njo, sem živčna, znervirana, tečna, naveličana. Ampak ja ... men se tudi zdi bistveno, da najprej vzpostaviš red pri spanju. Brez popuščanj. Mi popuščamo le, ko je bolna ... pa še to v roku 4-5 dni vzpostavimo nazaj. Jaz sem jo pri teh mesecih dajala spat ob 8h zvečer in je ponavadi kar spala do ene 7h zjutraj .... včasih kakšen jok vmes, pa brez hude panike ... morda le za dudo ali kej popit ... ampak jaz itak sama od sebe vstanem, ker me lulat ponoč [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] Men je takrat čez dan spala pa dvakrat po okoli 2 uri (od 10h do 12h in od 15h do 17h). Pri enem letu pa enkrat na dan in tko je še zdaj - od 12h do okoli pol 2h, ali pa 3h. Ker mami mora biti spočita.
Potem pa ... navadi se biti hitra. Jaz sem imela vse stvari kar v previjalni torbi non stop - posodico za prigrizke, pijačko, plenico, dudo, slinček, žličko, kaj za preoblečt, robčke itd. Ko sva šli od doma, sem samo dodala kakšno hrano in to je bilo to. Oblekla njo, sebe in sva bili zelo terenski - ali z vozkom ali z avtom. Men je bilo to ful fajn, pa veliko sem se dobivala s kolegicami .... Vmes, ko je pa spala, sem pa skuhala, pa tko. Pa mal na netu visela. Sem pa včasih tud želela, da bi šla v službo, da bi bilo mal drugače ... Ampak po svoje vidiš, da je potem še bolj naporno, ker ti enostavno zmanjkuje časa za vse .... Zdaj sem noseča in delam po 4 ure in je kar super! Mam pa moža dost doma in je takrat res ful ful lažje, da se on malo s tamalo igra, da jaz kaj postorim al pa se samo uležem. Res pa je, da gre naša pred 8 zvečer spat in imava potem večere zase ... al se mal pocrkljava ali pa gledava tv skupaj ... skratka ... po svoje. Ne vem, saj je včasih noro naporno ... ampak gre. Men je bilo veliko bolj naporno, ko je bila še dojenček, ker nisem vedela, kaj pričakovat, pa krči čez cel dan ... takrat sem bila pa res vsega sita, pa joka, pa stoka, pa neprespana ... kar rahlo depresivna no ... sem se pa izkopala. Včasih sem zvečer šla spat in vzela Persen, pa je bilo malo boljš ... predvsem pa sem morala razčistiti pri sebi.



Jada82 -> RE: Tezko je... (25.10.2011 20:37:13)

IZVIRNO SPOROČILO: nusi



joj pa to tovorjenje in selitve ko greš ven [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley29.gif[/image] , sem že kr mal pozabla. tadrug ne bo mel tolk stvari sabo, bolš zanga, da ne bo preveč lulal ali polival [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]



Mah to meni ni bilo tolk naporno, no, samo zorganizirat se morš ... aja, pa v avtu sem vedno že imela vozek marelo, tako da kar direkt hop v vozek [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]



Stran: [1]