Anonimen
|
:bravo:Moja sestra je 14 let mlajša od mene. Do sedaj nisva čutili kakšne posbene navezanosti ena do druge. Imava se radi, si pomagava, pogovarjava...vendar je razlika v letrih pri nama prevelika, da bi bil zaupnici, prijateljici... Torej...ko se je ona rodila, sem bila jaz že najstnica. V bistvu sem ji bila kot mama, pazila sem nanjo, skratka imela sem jo rada...
Sedaj je punca postala najstnica, stara je 15 let, zelo lepa, manekenka, zanimajo jo fantje, nakupi, žuri... Šele sedaj se je med nama začelo razpletati nekakšno prijateljstvo. Oz....v meni je našla zaupnico (katere jaz recimo nikoi nisem imela).
Vesela sem, da se lahko obrne name, da me pokliče in pove,kaj novega je doživela, da me vpraša za nasvete, da gre z mano po nakupih, da mi pove, kaj je moderno :ups: in da kakšen kos garderobe nikakor ni zame :ups:. Vesela sem, da mi zaupa, da se oglasi na obisk, da se sama ponudi za varstvo Filipa. Vem, da me potrebuje, vem da potrebuje kakšne usluge, tudi kakšen tolar ji dam za drobnarije...
Vesela sem, da sva končno postali sestri zaveznici :)-:)-:)-, pa čeprav je med nama 14 let razlike. Prej sem takšno sestro pogrešala (vmes so trije bratje).
Evo, sedaj, jo pa imam in sem vesela.
|
Natisni
