mojcaziga
|
IZVIRNO SPOROČILO: katy83 To temo berem že od začetka, ker me pač vse to zanima, glede na to, da bom kmalu v razredu, kjer sebo zagotovo našel kakšen otrok s takšno ali drugačno motnjo. Do danes nisem mislila nič napisat, ker se pač ne čutim dovolj razgledano na tem področju, ampak... pa dajte no. Kaj se res morajo starši zdaj tu na forumu zagovarjat zakaj imajo otroka z ADHD motnjo??? Katastropfa...pa kaj to vas briga...saj ga imajo oni...pa če tudi zaradi takih bednih vzrokov kot je slaba vzgoja. Sama sicer verjamem, da temu ni tako, ampak ne vidim pa smisla zakaj se zdaj tu napadate... Ja, lahko je biti pameten, če je tvoj otrok zdrav, brez težav, priden...ponosen starš, kako dobra vzgoja, ne??? In tisto, da so zdaj ostali učenci v razredu prikrajšani za normalno vzgojo in izobraževanje zaradi otrok z ADHD motnjo??? ja, pa joj, no...življenje ni potica...kolikokrat še bodo za kaj prikrajšani, pa seveda ne bodo sami krivi, ampak vsi ostali... Sama imam 20 mesecev starega sina in še ne vem kaj me vse čaka v življenju...sem že večkrat na ta forum napisala kako strašna sem bila pametna med nosečnostjo, kaj bo moj otrok vse lahko in kaj ne...ja, ja...me zanima, ja... in zdaj mi je brezveze pametovat za nekaj kar ne poznam...ker se lahko življenje brne v drugo smer in bom kmalu na drugi strani in takrat se res ne bi rada zagovarjala pred ostalimi zakaj je moj otrok tak pa tak...bo kakršen bo...moj bo...sprejela bom to, pomagala bom, se trudila (morda tudi sama obiskala psihiatra, ker menim da s tem nič ni narobe)...mogoče pa res jaz kje delam napako...mogoče bom šla k psihiatru, da se pomirim...vsekakor pa se ne bom zagovarjala pred nikomer....ah, malo sem se razpisala, upam, da sem zadela to kar sem želela povedat, da bi tu razumeli (kdor hoče razumeti). Sama sem bila v OŠ odličnjakinja z diagnozo epilepsija...in sem se naposlušala od vseh mogočih ljudi, da so mi v šoli zaradi tega popuščali in sem lažje dobila 5 kot nekdo drug...da ne govorim o faušiji sošolk iz srednje šole, kako so bile jezne, ko jaz nisem rabila izvajat gimnastike na višini, ali pa teka...skratka vedno se najde nekdo, ki je videt tako, da je fauš te bolezni...pa naj si jp vzame razumem tudi tiste starše,ki menijo, da nekateri to izkoriščajo...zagotovo...ampak kolikor sem brala to temo, takih staršev tu ni. je pa to super tema...hvala vsem mamicam, ki ste delile svoje izkušnje in hvala vsem, ki ste zaposlene v šolstvu in imate izkušnje s tem...marsikaj ste me naučile. Katy, oprosti, ampak si tako sfalila bistvo, da glava boli. Ne jaz, ne Liliana nisva napadali nobene od mam z ADHD, ampak je bilo ravno obratno. Nobena od naju niti ni pametovala, kvečjemu so spet one pametovale nazaj, razen že omenjenih izjem, ki so določena dejstva lepo razjasnile. Ampak to je še najmanj pomembno. Očitana mi je bila netolerantnost. Zanimivo, mislim da so bile mame na drugi strani veliko bolj netolerantne oziroma so, saj ne sprejmejo nobenega drugega pogleda, ampak gonijo samo svoj prav. Dejstvo je, da se ADHDja ne da dokazat. Torej vedno obstaja dvom ali ga dotični otrok res ima, ali je to le bolj komot za starša, ki ima nevzgojenega otroka. Tudi pri kaznivih dejanjih je tako. Dokler obstaja najmanjši dvom o krivdi mu ne morejo naprtiti zločina. One sicer lahko naštevajo osebe, ki imajo ADHD ali naj bi ga imele ali so se same promovirale, da ga imajo. Drugo dejstvo je, da obstajajo taki starši, ki bodo to izkoristili. In v to sem se sama vpičila. Nobenemu ne privoščim bolanega otroka, niti pod razno. In nikoli nisem bila pametna, ker imam sama zdravega otroka. Danes lahko je, jutri več ne. Tako da to nekoga obtoževati je najmanj nesramno. Sama sem izpostavila drug vidik ADHD oz. njegovega izkoriščanja, na podlagi katerega so naši otroci prikrajšani. Mene popolnoma nič ne moti, če imajo z odločbo določene pravice, ki jih moj nima. Nikoli, ampak čisti nikoli ga ne primerjam z drugimi, niti ne iščem razloge za neuspeh v drugih. Karkoli bo naredil ali pa ne naredil, bo to izključno zaradi sebe. Govorila sem o sošolcu, katerega starši ne delajo, vsaj ne da bi kdo vedel, nič zato, da bi se otroka umestilo nekam, ampak se le izgovarjajo na ADHD. Če bi po moje bili sami prepričani v to, da motnjo ima, bi bilo v otrokovem interesu, da bi bil kot tak obravnavan. In to je ta vidik, ki je meni moteč. In ne vsi tisti otroci z ADHDjem. kako naj starši dokažejo, da ga ima? Kako naj mi dokažemo, da ga nima? On si še nadalje privošči določene zadeve in kaj naj pri tem stori učitelj? Starši zagovarjao stališče, da otrok itak ne ve kaj dela oz. se ne more kontrolirat, kar so tudi tu mame večkrat zapisale. Torej, otrok se ne more nadzirat, starši tudi ne, a učitelj pa ga lahko? Kako, brez da bi starši vzrojili, da so mu zaradi naših sončkov kratene pravice oziroma mu ni dano biti moten? Ampak saj meni na koncu koncev ni pomembno ali bo ta učenec dobil odločbo. Gre za to, da taiste mame, sodelujoče tu gor, nimajo niti toliko odprte glave, da bi videle, da je to problem tudi za nas ostale in naše otroke. Ne, težave imajo le oni, mi pa smo samo nestrpni. lp
|