Sram me je... (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Spolnost



Sporočilo

Anonimen -> Sram me je... (18.10.2011 15:07:43)

Na kratko bom napisala kaj se mi je zgodilo. Po dolgem času osamljenost sem srečala moškega s katerim sem se hitro ujela. Seveda sva prišla tudi do spolnosti. Ker nimava veliko možnosti biti več časa skupaj,sva sexala bolj poredko.Jaz sem si ga zelo želela in tudi sam je rekel tako, da ga privlačim....Zadnjič sva pa dobila možnost, da sva celo noč skupaj. Bolj kot sva sexala, bolj sem si ga želela. Nekako se ga nisem mogla nasititi. Še proti jutru ko sem se začela prebujati zraven njega, sem si ga zaželela, zato sem ga začela božati. Ko se je zbudil, me je grobo odbil, čeprav je še pred časom rekel, da mu je najlepše, če ga nekdo na ta način zbudi. Začel me je žaliti, da kaj se grem, da mi nikoli ni dosti, da rabim pomoč[sm=zmeden.gif]To me je tako šokiralo, da sem se oblekla in odšla.
Poznava se že nekaj časa in sva se dobro ujela, zdaj pa ne vem kako naj sprejmem to .Mene je tako sram, ker sem se prepustila svojim željam, da sem se mu vsa predala, mu vse zaupala, zdaj me je pa proglasil za bolnico, ki ji ni nikoli dovolj.
Drugače sem normalna ženska in nikoli nisem bila preveč zagreta za sex, dokler nisem spoznala njega. Je z mano res kaj narobe?



Anonimen -> RE: Sram me je... (18.10.2011 17:20:52)

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

Na kratko bom napisala kaj se mi je zgodilo. Po dolgem času osamljenost sem srečala moškega s katerim sem se hitro ujela. Seveda sva prišla tudi do spolnosti. Ker nimava veliko možnosti biti več časa skupaj,sva sexala bolj poredko.Jaz sem si ga zelo želela in tudi sam je rekel tako, da ga privlačim....Zadnjič sva pa dobila možnost, da sva celo noč skupaj. Bolj kot sva sexala, bolj sem si ga želela. Nekako se ga nisem mogla nasititi. Še proti jutru ko sem se začela prebujati zraven njega, sem si ga zaželela, zato sem ga začela božati. Ko se je zbudil, me je grobo odbil, čeprav je še pred časom rekel, da mu je najlepše, če ga nekdo na ta način zbudi. Začel me je žaliti, da kaj se grem, da mi nikoli ni dosti, da rabim pomoč[sm=zmeden.gif] To me je tako šokiralo, da sem se oblekla in odšla.
Poznava se že nekaj časa in sva se dobro ujela, zdaj pa ne vem kako naj sprejmem to .Mene je tako sram, ker sem se prepustila svojim željam, da sem se mu vsa predala, mu vse zaupala, zdaj me je pa proglasil za bolnico, ki ji ni nikoli dovolj.
Drugače sem normalna ženska in nikoli nisem bila preveč zagreta za sex, dokler nisem spoznala njega. Je z mano res kaj narobe?


Ti ga pa proglasi za impotentnega, takega ki te ne more zadovoljit in mu za adijo vrži v glavo modro tabletko. Seveda mu reči adijo.



Anonimen -> RE: Sram me je... (18.10.2011 19:45:23)

Upam, da imaš vsaj malo ponosa in mu ne pustiš več priti zraven. Zame bi bilo to konec. Čeprav se mi grozno čudno zdi, da mu ni pasalo. Kolikor vem, še vskemu bi in nima te bit kaj sram. Čez en teden bo že pozabljeno in če bo govoril okrog, bo samo on izpadel blesavo, ti pa v prednosti. Koliko moških si bi želelo takšno ženo.... Kar ponosno in brez sramu naprej.



NovakovJoža -> RE: Sram me je... (19.10.2011 9:33:08)

Z tem tipom mora bit pa res nekaj hudo narobe, mislim da večina moških bi sanjala o takem bujenju. Pusti raje ta žalosten primer moškega za seboj. Si niti ne predstavljam kako izjavo ti bi dal čez par let [sm=zmeden.gif]



browneyes -> RE: Sram me je... (25.10.2011 15:45:45)

Hm, celo noč sta se odlično brusila, zjutraj pa malo hladnega tuša... ****... A ga ne bi poklicala in na kofetu lepo na izi vprašaš, kaj ga je tako zbodlo? Še vedno lahko po kofetu zakoličiš dokončno zadevo, to je najlažje kadarkoli narediti. Boš pa vsaj na jasnem, kaj in kako. Za božjo voljo pa ne zapadi v samoobtoževanje v stilu tvojega zadnjega stavka. Če je bilo res tako kot si napisala, ziher obstaja kar nekaj tipov, ki bi se z veseljem pozabavali s tabo tudi zjutraj.

Edit: napaka ker kao odgovarjam NovakovJoža, mislil sem odgovor na prvi post od Anonimen



ronja -> RE: Sram me je... (25.10.2011 16:56:38)

NIma te kaj bit sram in nič ni narobe s tabo - prvič sta imela noč zase z oboževanim moškim in po moje je pri vseh nas bilo tako na začetku[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]. Razumem, da se neugodno počutiš, ampak moraš vedet, da je on tako reagiral verjetno iz stiske, ker sam ni mogel več in se je počutil nesposobnega. Takrat so ljudje najbolj agresivni, zato taka burna reakcija.
Ti si prizadeta verjetno predvsem zato, ker se počutiš izdano: popolnoma si se mu predala, on pa te je grobo zavrnil. Povej mu, kako se počutiš, če se bosta še videvala. MOgoče bo tudi on zdaj drugače gledal na zadevo, ko bo malo umiril strah.



amorcek -> RE: Sram me je... (26.10.2011 10:43:30)

ufff ne sekiraj se....strinjam se z ronjo:D moški  pravijo da nostop so za stvar...resnica pa je da po celi noči lahko tudi odpovejo in morda je bilo njega sram pa je use zvrnil nate...pari ki so dal časa skupaj si to odkrito priznajo, vidva pa še ne...saj on ne[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]

TUDI MOŠKI SO SAMO LJUDJE[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]ČEPRAV PRAVIJO DRUGAČE  defenitivno pa je lepo, ko si pari zaupajo...nič ni narobe s tabo:D moški skos bi, ženske pa skos lahko:P hahahahahaha

pogovorita se. Privoščita si sex potem pa si naredita palačinke in se pogovarjajta da spet pide k sebi:P hihihihihi



Anonimen -> RE: Sram me je... (26.10.2011 11:18:35)

Meni se zdi pa način, s katerim ji je povedal, da mu ne paše totalno neprimeren, nesprejemljiv in neodpustljiv.
Če si že v začetku zveze privošči tako ponižđevanje in nespoštovanje, si ne bi želela izvedeti, kaj em lahko čaka v prihodnosti.

Čisto verjamem, da mu ni pasalo in da mu je bilo čez noč že dovolj, ampak odkloniti človeka, ki naj bi ga imel rad na tak način?!?!



ronja -> RE: Sram me je... (26.10.2011 11:23:03)

Meni se zdi pa način, s katerim ji je povedal, da mu ne paše totalno neprimeren, nesprejemljiv in neodpustljiv.

Se strinjam. Je pa res, da smo na začetku veze še bolj štorasti, manj si zaupamo in zato tudi ne povemo vsega tako lepo kot lahko to naredimo kasneje, ko veš, da lahko partnerju zaupaš tudi svoje strahove, da se mu lahko čisto odpreš... Se mi zdi, da je z leti to vedno lažje, da se vedno manjkrat prizadanemo. Na začetku se pa še lovimo. Odvisno - če je bil to njegov edini kiks in če se zmenita, potem lahko stvar vseeno funkcionira - redki pari niso šli čez niti eno nesprejemljivo obnašanje iz katerekoli strani... Samo vedet je treba dat, da je to nesprejemljivo in da to boli. In če jo ima res rad, tega ne bo več počel in se mogoče celo opravičil. Če bo gonil svoje, potem pa itak - čim dlje stran.



petarda -> RE: Sram me je... (28.10.2011 12:57:46)

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

Na kratko bom napisala kaj se mi je zgodilo. Po dolgem času osamljenost sem srečala moškega s katerim sem se hitro ujela. Seveda sva prišla tudi do spolnosti. Ker nimava veliko možnosti biti več časa skupaj,sva sexala bolj poredko.Jaz sem si ga zelo želela in tudi sam je rekel tako, da ga privlačim....Zadnjič sva pa dobila možnost, da sva celo noč skupaj. Bolj kot sva sexala, bolj sem si ga želela. Nekako se ga nisem mogla nasititi. Še proti jutru ko sem se začela prebujati zraven njega, sem si ga zaželela, zato sem ga začela božati. Ko se je zbudil, me je grobo odbil, čeprav je še pred časom rekel, da mu je najlepše, če ga nekdo na ta način zbudi. Začel me je žaliti, da kaj se grem, da mi nikoli ni dosti, da rabim pomoč[sm=zmeden.gif] To me je tako šokiralo, da sem se oblekla in odšla.
Poznava se že nekaj časa in sva se dobro ujela, zdaj pa ne vem kako naj sprejmem to .Mene je tako sram, ker sem se prepustila svojim željam, da sem se mu vsa predala, mu vse zaupala, zdaj me je pa proglasil za bolnico, ki ji ni nikoli dovolj.
Drugače sem normalna ženska in nikoli nisem bila preveč zagreta za sex, dokler nisem spoznala njega. Je z mano res kaj narobe?


Se že vnaprej opravičujem, če se motim. Jaz sem dobila občutek, da je tvoj moški že oddan? In če je tako, potem je čisto možno, da ga je zjutraj z*** vest [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]....saj vem...lahko bi ga že prej, saj sta se tudi prej dobivala...pa vendarle.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image]

No...jaz bi ga odpikala na vsak način, ker se tudi meni način kako ti je povedal ne zdi niti malo, ampak res niti malo primeren za začetek nekega trajnega razmerja. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] Po taki noči in bujenju bi jaz pričakovala najmanj kavo v posteljo. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]



pikus -> RE: Sram me je... (30.10.2011 10:25:26)

Ta stvar je malce čudna. Takšno prebujanje je pobožna želja vsakega moškega in da se je zgodilo kar ti pišeš....... S tem gospodom res ni nekaj v redu. Če in če bi bilo ne vem kaj, bi ti drugače povedal, ne pa na tak način.



*becky* -> RE: Sram me je... (28.11.2011 14:02:32)

Bom opisala primer iz pred mnogo let, kjer mi je celo uspelo pogruntat, zakaj se je tip čudno obnašal.

Bilo je kratko razmerje, v katerem se on ni najbolje znašel, ker še ni imel opravka z malce bolj strastno žensko, ki se pač zna predati in uživati v trenutku. Čeprav vezan, je bil zelo samosvoj, k temu svoje doda še narava njegovega dela - bil je precej od doma,  imel je večinoma terensko delo, ki je njegovi naravi ustrezalo. In nikogar ni znal spustiti blizu (na čustvenem nivoju), zato mu določene stvari niso bile jasne.

No, naneslo je, da sva skupaj preživela noč. Malce sva popila, pa ne preveč, samo za sprostitev - skratka, bila je pestra in strastna noč. Opozoril me je, da ni vajen spati objet z žensko, tako da sem mu dala njegov prostor - zjutraj pa sem se vseeno stisnila k njemu, kasneje še malo akcije...

Po tej noči se je veza ohladila, ampak mnogo kasneje sva se pogovarjala o tem - način, kako sem se mu predala, je smatral, da sem se ga oklenila in da ga ziher ne bom hotela izpustiti iz krempljev. Revež se je ustrašil, ker ni bil niti vajen čustev, ki sem mu jih prebudila - tako se je ustrašil, da je dobesedno pobegnil pred mano, šele po več mesecih sem izvedela, kaj se je dogajalo v njegovi glavi.

Mogoče v tvojem primeru njegov izbruh ni imel zveze s tem, da si si ga želela še - ampak je bila le reakcija na to, da ni vajen ženske, ki se je predala do popolnosti. Morda se je ustrašil čustev, tvojih ali njegovih lastnih.

Ne zagovarjam ga, da ne bo pomote. Ne moreš vedeti, kaj mu je dogajalo v glavi  - pusti stvar za nekaj časa pri miru, morda se čez nekaj časa najdeta na kavi in se pomenita, kaj je bilo. Brez očitkov. Upam, da bo sposoben povedati, kaj mu je bilo, vsem namreč to ne rata [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]

Ne sekiraj se preveč, čeprav vem, da je lahko govoriti in teoretizirati - upam, da boš izvedela in nam pisala, kako se je razpletlo. Mene vsekakor zanima!





Stran: [1]