zirapy
|
Znašla sem se v zapleteni situaciji, zato bi rada slišala še kakšno mnenje. Stanje pa je naslednje. S fantom sem bila skupaj 7 let. Po petih letih sva zvezo za dva meseca prekinila, saj se je od mene odmaknil, nato pa sem ugotovila, da si piše in se dobiva z drugo. Po dveh mesecih tišine je skesan prišel nazaj, oprostila sem mu, o tem nisva več govorila. V zadnjih dveh letih sva si ustvarila življenje, kakršno sva si želela, uredila stanovanjski problem, se začela pogovarjati o otrocih. Potem pa se je stvar ponovila. Zopet se je oddaljil, postajal zaprt sam vase, nekega dne rekel da ne more več in odšel. Nato sem zvedela da ima drugo. Doživela sem ogromno razočaranje in v času največjega obupa in žalosti sem spoznala nekega fanta. Začela sva se pogovarjati, družiti, odšla sva na morje,... Prišli so trenutki ko sem že lahko pozabila na prejšnjega in se resnično imela lepo z novim, čeprav se vanj nisem zaljubila. Postajal pa mi je vedno bliže. Spoznala sem, da se z njim lahko pogovarjam, da je sam doživel zelo podobno izkušnjo kot jaz, da mu lahko zaupam, postal mi je kot najboljša prijateljica. Ampak prišli so trenutki, ko sem se zlomila, ko sem jokala za bivšim, ker nisem prenesla te praznine, ki jo je pustil. Ker me je moril občutek, da zjutraj ,ko se zbudim zraven sebe ne zagledam prave osebe. In tudi takrat je bil ob meni, saj sem bila z njim ves čas iskrena in sva se o tem lahko pogovarjala. Pravi da mu pomenim vse in da se z mano vidi za vedno.
Tako je bilo približno dva meseca, nakar pa se je bivši zopet pojavil. Začel mi je pisati, me klicati, mi govoriti kako žal mu je, da je sedaj uvidel, kaj je imel in kaj ni znal cenit, da ga je ta izkušnja zares naučila, kaj je pomembno, koliko mu pomenim, da bi zame naredil vse in da mi bo to dokazoval vsak dan posebej, samo naj mu dam možnost, da popravi situacijo in dokaže koliko mu pomenim. Sprva sem ga grdo zavrnila, vendar vztraja, že 2 meseca. Začela sva se pogovarjati. Verjamem mu da mu je resnično žal, da bi sedaj dejansko naredil vse da bi prišla nazaj. Nevem pa, ali je prav dati nekomu še eno možnost, glede na to, da se to ni zgodilo prvič. Postavlja se mi vprašanje ali se tašni ljudje zares lahko spremenijo, ali pa je to le za nekaj časa. Ali lahko taka zveza še kdaj normalno funkcionira. Sem v letih, ko si želim ustvariti družino in strah me je, da bi se zgodba ponovila, ko bi že imela otroka.
In sedaj sem v precepu, kaj narediti. Na eni strani imam fanta, ki ga ljubim, pogrešam, vendar je že dvakrat storil napako, ki se nebi smela zgoditi in je podrla vse zaupanje med nama. Na drugi strani je fant, ki mi je kot najboljši prijatelj, vendar vanj nisem zaljubljena, vem pa da bi v zvezi z njim imela varnost, spoštovanje in zaupanje, kar se mi zdi temelj dobrega odnosa. Nevem, ali je prav, da se v takem primeru poslušam srce, ki mi pravi, da nikoli ni prepozno, da se človek spremeni in da je vredno poskusiti, ali razum, ki mi pravi, da bom zapravila življenjsko priložnost s fantom, kakršne danes lahko samo iščeš.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Ne, ampak resno mislim. Normalno, da ko nekoga prebolevaš, ne moreš kar takoj nekoga sprejet, lahko ti pa povem, da moj sedanji je bil toliko siten, da sem ga. 
Ampak sem tudi sama zavestno prekinila neprimerno vezo, pa je bilo obema hudo, ampak so ene stvari, preko katerih ne moreš.
samo sori kaj pa, k se bo to ponovil čez 2 let, po možnosti bi tkt že mela otročka? ni šans. pa tut ta, v katerga nisi zaljubljena, očitno ni pravi. pomoje te sreča čaka v eni tretji osebi. srečno!
, če misli, da takt k bo nemu srce sviralo name, da me bo imel, k pa ne, pa ne.... 
