natasarobi
|
Dobrodošla v klub. Naš je sicer tak postal okoli 12m in kar traja, z raznimi krajšimi mirnimi obdobji ali pa nekaj je problem pri eni stvari drugič pri drugi.
Kaj narest - pojma nimam:
* Pri previjanju in oblačenju - kaj mu dam za igrat (da popravi ali očisti avto, mu navesim kaj na luč in jo zamajem,...), če ne gre drugače mu dam na rit planico hlačke, oblačim ga med igro ali si ga dam v naročje in se vmes malo igrava, mu intenzivno pripovedujem,...
* Avtosedež: velikokrat borbe, da se usede in da ga privežem - včasih joka, se izvija, kriči, mi leze,... - dam igračo, ga poskusim zamotiti, če je hudo ga vzamem ven, narediva en krog in ponovno akcija - ko je enkrat v sedežu je potem kar mir, razen včasih  , da se vmes vstavimo, dojimo,...
*Voziček: smo skoraj nehali uporabljati, ker je samo odveč - jaz ga vzamem s seboj, če moram kaj nujno it iskat v trgovino - imam iste postopke kot za avtosedež
Drugač je pa tako kot bi od našega brala - metanje igrač je baje faza in ga ne opozarjam več toliko kot prej, razen, če gre za nevarne stvari oz. stvari, ki se jih res ne sme metat (hrana). Včasih samo narobe ton uporabim, pa se začne jezit/jokat/kričat.
Večkrat sem poiskusila z ignoranco ampak se mi zdi, da ne pali. Sedaj mu kar rečem: ja, kaj si pa hud? Kdo te je pa razjezil? Pa saj je vse dobro, grem do njega ga pobožam mu dam lupčka, pa se prej ohladi. Je pa tak, da ga takrat ne smem vzet v naročje, ker potem je še huje. Takrat ga pustim in ga vmes poiskušam z besedam premotiti.
Mogoče bo kdo rekel, da sem nedosledna, kar sem mogoče res, vem, da otroci to izkoriščajo, ampak se mi zdi, da je vsaka situacija drugačna - poiskušam, da je čim manj joka. Sedaj berem eno knjigo - upam, da bom prišla do kakšne pametne metode ali pa da mine čimprej. Se je že zgodilo, da nisem šla k zobarju, pa kasneje v službo, ker ni hotel v avto
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Namreč, ne morem ga niti previt, niti oblečt, ker tako hudo trmari, se zvija, se meče, ravna, kriči pa tak, da je že skoraj brez glasu. In to se je začelo dogajati praktično čez noč. Ne paše mu, če ga nosim, niti če ga odložim, v vozičku se več noče vozit. Potem - z igračkami se kakih 10 minut lepo igra, potem pa jih začne kr metat, kot da je jezen. Zadnjič ko je trmaril po kopanju in ni pustil da ga do konca zrihtam, sem ga kar pustila na postelji, da se umiri, ampak se je tako užaljeno jokal... Spi dovolj, sit je, nič se ni doma spremenilo, tak da ne vem kaj bi lahko bilo, bolan tudi ni. 
in predvsem - ne se pustit sprovocirat, da vidi da ti živčki delajo 
pa se ponavad kr hitro umiri. me mogoč zdaj še ne razume čist, ampak se mi zdi da je zelo pomembno, da takrat ne ignoriraš otroka, ampak samo njegovo trmo... 
Je pa res, da če sem huda in ga skregam, potem on mene še bolj skrega 
. Dala sem mu kako igračo na kavč, on je stal in jaz previla- tak sem si prišparala živčke. Tudi oblačili smo se stoje, med igro.... Če smo mislili kam it, sem začela pripravljat otroka malo prej, da nisem potem še jaz živčnega fasala, če bi se mogla lovit in pregovarjat 
, kako, če mu noben ne reče, jaz si to predstavljam, da sprejme za nekaj normalnega in bo to počel še naprej. 
Ampak sem mislila, da že takrat trmari ... uf, kaj je bilo šele potem nekje po 1 letu .... ko je shodila ... prav hitro metanje ob tla itd. Jah nič, jaz sem postopala kar tako .... umit, previt itd. se je treba ...ne odstopam. Nekaj časa se je zelo drla za umivat zobke .. nisem odstopila ... smo se pač drli, ko smo umivali .. zdaj jih pa zelo rada umiva 
