jokam (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Družina in partnerski odnosi



Sporočilo

Anonimen -> jokam (23.8.2005 8:46:03)

zdravo punce!

najprej vam opišem situacijo. imam moža in hčerko. mož ima dobro službo z dobro plačo. vendar ga ta služba spravlja v obup. v pravo depresijo. joka ko prihaja domov. ne ve kaj bi sam s sabo. v službi je na vodilnem mestu, pa vendar ima še enega nadrejenega ki je tipičen kolerik in ga spravlja ob živce. tuli, zmerja in pizdi, mož pa se mu neupa zoperstaviti. samozavest ima na nuli. pa pride obdobje, ko se pobere potem pa spet po kakem sestanku zapade v nov krog depresije. in takrat me je resnično strah da si bo kaj naredil.
hotel je že zamenjati službo, pa je napisal 80 prošenj ali več pa ni nič dobil. ne vem kako naj mu pomagam, še sam ne ve kako in kaj...

kaj naj storim, tako mi je hudo! :((



CatJa -> jokam (23.8.2005 8:56:37)

Odloci se naj ali se bo postavil za sebe ali se naprej poslusal zmerjanje. Saj je vendar odrasel clovek! Mogoce se mu po vsem tem casu res zdi nemogoce, da bi se uprl, ampak nikoli ni prepozno. Govorim iz lastnih izkusenj, ceprav name nikoli ni nihce tulil in me zmerjal, so bili pa druge vrste pritiski. In nekega dne sem povedala svoje. Sprva je bilo veliko presenecenje, pravi sok v bistvu, ampak od takrat naprej je bil mir.
Kaj mu pa navsezadnje tudi morejo? Naj vendar pokaze nekaj ponosa in samospostovanja!

Pa srecno! :rozica:


p.s. pa btw, moj nadrejeni je bila zenska. Te so se 100x vecji :hudicek: od moskih



Anonimen -> jokam (23.8.2005 9:02:23)

mu pravm to pa ne zmore. k vid človeka se ga tko boji da čist zablokira.
najraj bi zamenov službo pa kaj ko povsod naletiš na istga manijaka lahko. zmeri bo v živlen nek en k te bo hotu sekirat. pa ve to. pa si ne more pomagat!



Annny -> jokam (23.8.2005 9:13:29)

MORA narediti tako, kot je napisala CatJa.
Druge poti ni!
Tako sekiranje lahko vodi v bolezen, širi slabo energijo tudi na celo družino- vsi trpite.
Dokler bo ponavljal stari vzorec (strah, strah, strah..), ne bo nikoli bolje. To mora prekiniti- vendar tega ne more storiti nihče, razen njega samega.
ODLOČI naj se.
Srečno
:rozica:



Anonimen -> jokam (23.8.2005 9:14:15)

Pametnega nasveta Lara žal nimam, razen menjava službe. Kjer pa itak lahko naleti na enakega manijaka. Kej čmo tako je.

Sicer mam jest enakega šefa, sam mam to srečo, da je moja mama tud en tak kolerik in mi je čist ravno al se dere al me hvali. Glavno, da je delo dobro narejeno. Če je pol pa itak prizna pa če tud čez en teden. Se mi je tudi že zgodilo, da me je popoldan ob šestih klical kje so stvari - itak, da jih ni bilo, ker mi ni nihče nič naročil - pa sem rekla, da pridem to narest in mi je odgovoril, da mi sploh ni treba več pridet na delo. So wat - čez dva dni mi je pred drugimi za ta projekt hvalnice pel - so wat.

Jest delam tko, pa gre. Mal po sistemu: skoz eno not skoz tadrugo ven. Pa ne jemljem službe neresno, sam šefa.

Kolerik je pač kolerik, večkrat sploh ne premisli kaj in kako kaj reče in pol pa solze. Ampak tako je. Če tega pač ne zmoreš zamenjaš službo. So tudi pri nas že odhajali ljudje zaradi tega. Ker konec koncev jim pa tega RES NI TREBA POSLUŠAT. Vsak človek si zasluži kot prvo SPOŠTOVANJE in kot drugo da se ne posega v njegovo INTEGRITETO. Če se pa strinjaš s takim načinom obravnave si si pa čisto sam kriv. Žal je tako.



Annny -> jokam (23.8.2005 9:17:14)

....'lahko naleti na podobnega manijaka...'
Ja, kaj pa zdaj- glavo v pesek in vztrajati v taki službi? Mnogi se tolažijo z mislijo 'lahko bi mi bilo še slabše, raje ne bom tvegal'. To ni prav. Treba je sprejeti nove izzive. Bolje biti nekaj časa brezposeln, kot pa da jokaš od stresa, ko prideš domov!!



Carmen -> jokam (23.8.2005 9:23:58)

LARA, predlagam, da mu daš za prebrat nekaj postov na prejšnjo temo od puncice - tudi pri njem gre za pomanjkanje samozavesti. In pa knjigo Richarda Carlsona 'Ne trati moči za malenkosti v službi'. Toplo priporočam. Se naučiš reči šefom tudi 'ne' ali 'ne bom utegnil naredit do takrat' ali pa enostavno 'pa kaj potem, kaj bo to sploh važno čez 50 let'. In pa večkrat bi moral pomisliti na to, da je gotovo strokovnjak na svojem področju, saj ga sicer ne bi postavili za vodilnega. In tako graditi na samozavesti.



Anonimen -> jokam (23.8.2005 9:25:02)

ja annny sej maš prov. js se sam bojim da bo zamenov službo , čeprov ne vem kako jo bo najdu, no recimo da jo dobi. bo en mesec srečen>? pol pa spet na istem. ker js mislm da tu ni problem služba ampak on. kjer koli bo bo isti. kar bo razlika je sam to da bo mu še nižjo plačo nesrečen bo pa isto. pa nej ma nižjo plačo. v redu. bomo že prežvel. sam srečen nej bo!



saratanja -> jokam (23.8.2005 9:32:51)

Koliko podobnih situacij.. žal. Sem se spomnila na situacijo pri nas. Imam sodelavko, ki jo je šefica non stop nadirala in poniževala (dobesedno). Je bila sodelavka preveč ponižna in se ni uprla..oziroma so vsi poskusi njenih ugovorov obviseli kar nekje vmes. Dokle ni lani enkrat bila potisnjena že čisto na rob in je eksplodirala. Šla do šefice, (sicer med jokom) ji je povedala vse kar si je do takrat samo mislila in dala odpoved.... No to je bila točka, ko se je njun odnos spremenil. Šefica se ji je opravičil (se ni niti zavedala, kakšno krivico ji ves čas dela). po tistem je napredovala in dobila pomembno mesto v službi in ti tudi v očeh šefice.

Šefica je še vedno kolerik in njen odnos do ljudi je tak kot si ga podrejeni dopustijo. če dopustiš, da te nadira, potem te nadira, če pa tega ne dovoliš, celo zrasteš v njenih očeh.

Vem da ti to nič ne pomaga. Ljudje smo pač različnih značajev in mnogi med nami si pač ne želimo v službi ves čas bitke na nož.

Glede na to, kako ga taka situacija zamori, bi bilo mogoče prav, da poskusi poiskati kakšno strkovnopoč...mogoče v kakšni obliki tečaja za krepitev samozavesti?
Dokler on ne bo spremenil odnosa do nadrejenega, se mu bo situacija vedno ponavljala, pa naj bo v katerikoli službi. Žal so na vodilnih mestih vedno in samo ljudje. Ti pa imajo vedno tudi slabe dni in slabe navade.



Anonimen -> jokam (23.8.2005 9:38:40)

Pri nas je situacija podobna, le da se moj :love: ne sekira tako grozno. Pomaga, če mu prisluhmnem, da skupaj prediskutirava situacijo in mu jaz lahko bolj objektivnmo, ker pač nisem direktno udeležena, povem, kje je imel mogoče šef res prav in kje ne. Kadar nima šef prav, svetujem, ma pusti ga, reči ja, saj je res, nato pa naredi po svoje. Brez veze se kregat, ker ne prideš nikamor. Vsaj praksa je tako v njegove primeru pokazala. Čez nekaj dni se vse tako ali tako poleže in se fura po starem naprej. Včasih pa ima ta šef tudi prav, ker mu mogoče gredo na živce lastnosti, ki pri mojem mogoče res niso najbolj briljantne in jih je ugotovil. Takrat mu povem, da pa ima tu šef prav in naj res dela tako, kot mu je naročil. Včasih je res tudi tako in tudi to pomaga. Da ti nekdo odpre oči, da vidiš svoje napake in jih ne ponavljaš.
V glavnem, se mi zdi, da pogovor ogromno naredi. Pogovarjajta se o situacijah, ki so pripeljale do krega. Bodi mu kot nekakšen razsodnik, da ga malo rešiš bremen, ki mu visijo na ramenih. Po moje je to še najbolje. Ker se res na veliko položajih najdejo ljudje, ki jim oblast stopi v glavo in potem na podrejenim rešujejo svoje komplekse. Včasih pa človek tudi ne zna lepo povedati, kaj bi rad. Tak je najbrž njegov šef, če praviš, da je kolerik. To mora tvoj vzeti v zakup, se naučiti, da se sekira zaradi tega, ker je šef pač tak človek. Zoprna stvar, vem, da nekdo kriči nate, ampak najbolje se čimprej izpovedat ekomu, ki te razume in iti preko tega. Če se le da, drugače naj pa res raje poskusi zamenjati službo.



Anonimen -> jokam (23.8.2005 10:06:52)

Lara, službo zamenjat, pa tudi če gre na precej nižji nivo. Se mi pa zdi, da ima tudi on sam s sabo velik problem, na katerem bo tudi moral delat, če praviš. da bo v drugi službi isto.

Mojo mami je pred dolgimi leti tako teroriziral en šef, pa ji kljub temu, da je imela fajn plačo in rada svoje delo, na koncu ni ostalo drugega, kot zamenjat službo. Drugače bi se ji zmešalo.



viv_ -> jokam (23.8.2005 10:10:11)

LARA - bomo kero konstruktivno rekle v živo.

Težko je menjat službo, ker vsi vemo kako je najti novo pa še da ostaneš približno na istem. Naj proba tega šefa čim bolj ignorirat in njegovo tuljenje pri enem ušesu noter in pri drugem ven.

lp



Sarina -> jokam (23.8.2005 10:24:50)

Jaz imam podoben problem - od januarja letos sem v eni službi (terenska prodaja), kjer trpim kot sto hudičev.
Vsako jutro imam drisko, slabo mi je, prejokala sem se že da ne morem povedat kako. V glavnem katastrofa.
Ampak pri meni ni nekih groznih šefov, ki bi me vsak dan nadirali - vidim jih samo 1x na teden ko imamo sestanek.
Trpim zato ker se zavedam, da niti slučajno nisem za ta šiht in zato ker si ne pokrivam s provizijo plače, ki mi jo dajo.
Pa sem poslala prošenj letos okrog 200. Nobenega uspeha. No, pa se mi je vendarle nasmehnila sreča, da se bom tega šihta naslednji mesec rešila. Nadomeščat bom šla porodniško v recepcijo enega hotela.
Plača bo sicer slabša kot tu, vozila se bom 25 km, delala tudi vikende. Ampak najbolj pomembno je, da se rešim tega pekla, v katerem sem sedaj. Ker z mano vred vsi trpijo - cela družina, ko jih sekiram.
Mogoče bom tam naletela na še hujši pritisk, ampak vredno je poskusit. Zakaj bi morala trpet, če si lahko pomagam.
Mož naj kar išče drugo službo. Enkrat jo bo že našel.
Ali pa da postane bolj močen v tej službi. Druge variante ni.
Najprej si mora pomagat sam in se odločit, da ne bo več trpel. Šele potem bo lahko bolj srečen in vsi z njim vred. Vse dobro vam želim :rozica::rozica::rozica:



malika -> jokam (23.8.2005 10:30:48)

Točno vem o čem govoriš in točno vem kako se počuti tvoj mož, ker imam za sabo iste izkušnje, le da sem sama imela okoli sebe družino kolerikov-zaposlena v "družinskem" podjetju. Drli in kričali okoli mene so se vsi(no razen šefice), to je njen mož, hčera, mož, sin, zet,...

Od začetka je bilo hudo, sploh ker sama prihajam iz mirnega okolja in tega resnično nisem vajena in sem se tudi presekirala in prejokala.
Potem pa sem rekla, zdaj pa dovolj tega sranja in se za njihovo dretje nisem več zmenila. Saj ne, da me ne bi več prizadelo, ampak vsaj dopovedala sem si, da takšni pač so in da bom za vse napake večno kriva jaz, pa čeprav se kasneje odkrije da to ni res(priznal pa nihče nikoli ni, vse je samo nenadoma potihnilo).

Takoj je postalo lažje in znosnejše.
Je pa res, da moraš biti v bližini takšnih ljudi, prekleto močna osebnost da zdržiš. In dokler se s tem ne skusiš in daš tak pekel skoz, nimaš in ne moreš imet izkušenj kako se spopast in rešit dano težko situacijo.



Anonimen -> jokam (23.8.2005 11:46:16)

Kot so ti že napisali vsi ostali ima dve možnost,ali se zdret na šefa in mu povadat svoje ali pa menjat službo.Ali pa kar oboje:).Zakaj pa bi moralo biti ob menjavi službe slabše-lahko je tudi veliko boljše.Vendar če ne bo poskusil ne bo vedel.
Primer:moj :love: je nekaj let delal po raznoraznih službicah, niso plačali, delal je po cele dneve, poslušal nemogoče šefe in ponavadi bil tiho.Dokler ni počil, se zdrl in dal odpoved.Pred tem pa je doma mene sekiral kako mi šef teži, ni imel volje hodit delat...
In tako je ostal brez službe, bil pol leta brezposeln in iskal službo.Ko je šel na razgovor za sedanjo službo, je bilo zraven njega še 32 kandidatov, je rekel da mu itak spet ne bo uspelo, ker nima čisto nibenih izkušenj na tem področju.Je že hotel oditi, ker se mu ni dalo čakat.Še dobro da sem bila zraven, sem mu rekla naj gre probat itak nima kaj za izgubit.In je šel noter.Šef ga je med ostalim vprašal kakšen odnos ima do nadrejenih in veš kaj mu je rekel?"Če se bo drl name se bom jaz nazaj na njega, če bo prijazen, pa bom tudi jaz prijazen do njega".Ko je prišel ven in mi povedal kaj je rekel, je mene skoraj kap.Še sam ni vedel kaj mu je bilo, da je to rekel, verjetno izkušnje z prejšnjimi šefi.
In kaj se je zgodilo?Čez dve uri so ga že klicali naj pride naslednji dan zjutraj z knjižico in da gre na zdravniškega.Po treh mesecih so mu že spremenili pogodbo iz določenega časa ne nedoločen in zvišali plačo za 30%.In enkrat na nekem sestanku mu je tajnica povedala, da so ga vzeli samo zato, ker je to rekel šefu.Sprva je bil šef presenečen, ker kaj takega še noben ni upal reči, po drugi strani pa mu je bil ravno zato všeč.
Torej naj se ne pust več, naj išče drugo, niso čisto vsi nadrejeni nujno slabi in če ne poskusi ne bo nikoli vedel kaj boljšega ga nekje čaka.
Moj :love: sploh več ne govori doma o službi, ker enostavno ni več nič za govoriti, zaenkrat vse štima.Pa je bil pred tem tudi pol leta doma in samo z mojo plačo živeli.



Pupica -> jokam (23.8.2005 12:28:54)

:((
Ej LARA jaz mu svetujem lahko el nekaj. Prošnje naj ne piše. V prostem času naj gre osebno do vodilnih in odda prošnjo ter se naj predstavi z nekaj besedami.

Prošnje dandanes romajo v koš:((

Lahko mu pomagaš, stoj mu ob strani, čeprav vem da je to full hudo,že za ženske je, kaj šele za moške.



Anonimen -> jokam (23.8.2005 12:45:40)

Tukaj se pa ne strinjam s pupico. Ene dvakrat se je zgodilo, da sta v pisarno uletela dva bizgeca in začela govoriti o sebi in mi molela neke cv-je pod nos. Jaz takoj dobim odpor do takih, pa jih potem komaj naženem ven, in sem po eni strani zgrožena, po drugi pa se mi smilijo, ker potem tako žalostni odidejo. Ampak meni se to res ne zdi posloven način.



nana 27 -> jokam (23.8.2005 14:15:27)

Vse kar dogaja tvojemu možu, se je dogajalo tudi meni. Menjala so se dobra in slaba obdobja. Slaba so prevladovala. Komaj sem čakala, da je šefica šla na dopust, na kakšno konferenco, ali pa je bila doma, ker je zbolel otrok. Takrat sem živela normalno. Najhuje je bilo, ker je njeno vedenje napram meni, imelo vpliv na druge sodelavce v službi. Če te nekdo daje v nič, si vsi mislijo (ne samo mislijo, ampak potegnejo skupaj s šefom), kako si nesposoben in ko narediš majceno napako rečejo:"No, saj ima šefica res prav. Nesposobna je." Kdor tega ni dal skozi, si ne more predstavljati, kao grozno je to. V primeru tvojega moža pa mu verjetno drugi delavci nastavljajo pasti, dvomijo v nejgove odločitve, delo in to je včasih še huje kot imeti koleričnega šefa. Zanima me, ali ima njegov nadrejeni še kakšnega nadrejenega. Če ga ima, naj gre mož do njega in razloži situacijo. V nobenem primeru ne sme "šimfati" čez prvega nadrejenega, ampak naj govori le o nezdružljivosti karakterjev in naj prosi za premestitev drugam (mogoče drug oddelek, kjer delovno mesto ne bi bilo vodilno, ampak bi lahko vsaj mirno delal in kjer bi v miru in samozavestnejši pisal prošnje). Jaz sem na takšen način zamenjala oddelek in zdaj mi je bolje. Nič več strahu. Pridobila sem na samozavesti. Tvoj mož mora rešitve najprej iskati v službi, kjer dela. Mene je k pameti spravila šele sodelavka v kadrovski službi, ko mi je rekla: "Veš, ti trpiš in jokaš. V firmi pa toliko ljudi prav luštno živi in radi hodijo delat." To mi je dalo misliti. Šla sem do nadrejenega moji šefici in prosila za premestitev. Uspelo je.

Prvo kar naj naredi pa je malo dopusta ali pa bolniška za vsaj en mesec, da se malo pomiri. Mogoče bo osebni zdravnik predlagal še kaj več bolniške. S tem se ni za hecat. Vem, kaj pomeni takšno obnašanje nadrejenih. Pomanjkanju samozavesti se pridružijo še druge zdravstvene težave. Prošnje naj piše še naprej.



Gina -> jokam (23.8.2005 23:38:29)

A si ga vprašala, kaj je razlog, da se ne upa zoperstavit? Česa ga je strah? Tega da bi spet tulil nanj in ga poniževal? Saj slabše ne more biti. Ne vem, v kakšnem podjetju je zaposlen ali državnem ali privatnem, vendar mi je pa jasno, da se da ljudem vse zelo lepo nazaj povedat, če le hočeš. Jaz ti predlagam, da tvoj naredi doma strategijo. Gotovo se mu določene stvari ponavljajo. Šef mu sigurno govori vseskozi zelo podobne reči. In on se mora pripravit doma, kaj bo na to rekel naslednjič, ko se mu bo to zgodilo. V tem primeru ga bo sicer strah, toda lažje ga bo premagal, če bo točno vedel, kaj reči. Jaz vedno delam tako, zato vedno takoj ljudem povem nazaj. Nikoli ne ostanem zablokirana, vedno imam odgovor takoj v možganih iz tega istega razloga, ker sem se nekoč v preteklosti na kaj podobnega pripravila. Vsekakor tvoj tudi toliko pozna šefa, da ve, kaj mu bo šef na to nazaj povedal. Tudi na to naj se pripravi. Ampak dobesedno naj si pripravi odgovor vnaprej. Morda vsega ne bo predvidel, vendar pa spet lahko razmisli, kako bo naslednjič reagiral točno na to izjavo. Morda se ti zdi, da nikoli ne prideš na konec, s takimi pripravami, ampak ni res. Ugotovila boš, da se vedno reči vrtijo okrog istega vzorca, ki ga tvoj mož dobro pozna.
Naj govori odločno in nikakor žaljivo. Seveda ima Splišni prav, najprej je treba razmislit ali ima človek sploh prav ali ne, govorim o primeru, da nima.



Če je njegov šef kolerik, potem bo sicer tulil nazaj, morda ne bo znal nehat prepira, vendar pa je nekaj zanesljivo - veliko bolj ga bo spoštoval. Še vedno se bo drl in norel, vendar prav gotovo dolgoročno v manjši meri in majčkeno bolj bo razmislil, kaj bo rekel.

Pa še ta nasvet - koleriki izbruhnejo in je ogenj mimo. Oni niso zamerljivi, pa vse pozabijo. Torej obstaja še druga varianta - ne sme ga vzeti tako resno. Naj si vedno, ko šef eksplodira, predstavlja, da iz njegovih ust leti samo: bla, bla, bla, bla, bla.... Zelo v živo naj si predstavlja. Saj v bistvu je to resnica, a ne?!

N, jaz bi probala oboje - tale bla bla, + pripraviti se na (prijazno zelo odločen)odgovor.



Stran: [1]