ronja
|
Mamamajča, pediater, ki bi se smejal meni, zaskrbljeni mami, ne bi bil več pediater mojih otrok. Ma, ma kalbo v 2. postu kar prav - glavno je, da profesionalno poskrbijo - torej da dajo navodila, zdravila, itd... Zdaj koliko so pa zraven še sočustvujoči, je pa odvisno od človeka, zdravniki niso ravno praviloma taki (se mi pa zdi, da je med pediatri več takih , očitno se za tak poklic odločajo bolj empatični). Ampak zdravnikom je to šiht, oni ne razmišljajo, kako se ti počutiš, ko se režijo/kolnejo/zafrkavajo, karkoi pač (sama na srečo nisem preveč občutljiva na to, je pa res, da imam precej nižjo toleranco pri otrocih - ampak kadar je kaj res nevarno za otroke (vsaj če to pogruntajo), so navadno resni). Na srečo pri njima ni bilo takih situacij , upam, da jih nikoli ne bo. Ne rečem, da ne bi bilo kdaj lepo, če bi ti zdravnik pred operacijo lepo prijazno prišel povedat, kaj bojo naredili, koliko časa bo trajalo, koliko časa bo okrevanje in se ti posvetil tistih 5 minut. Bilo bi krasno in raziskave kažejo, da točno teh 5 minut zelo skrajša čas okrevanja pacientov. Ampak pri nas pač še ni tako. Zdravniki so preobremenjeni in dostikrat tečni, to je dejstvo in večina bi se nas rada znebila in to je najlažje, če rečejo, da ti nič ni;). Če imaš zdravnika, ki ima sicer "svoje fore", ampak naredi pa dobro, potem bi se ga jaz kar držala - ker glavno je to, da ti da pravo zdravilo in prava navodila. Če se zraven obnaša kot kreten - ni fajn, ampak mi ni to glavno. Saj pediater se je smejal, kako paniko so eni drugi starši zagnali zaradi krčev. Še vedno neprimerno, ampak navsezadnje ji je dal prava zdravila in navodila.
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|