ronja
|
Veš kaj, takle ping pong se lahko gremo v nedogled, kdo je komu kakšen las skrivil. Zgodbic imam jaz na zalogi še in še. Resničnih, tragičnih, žalostnih. Medvojnih, povojnih, iz časa osamosvojitve ... ni da ni.
In če verjameš ali ne, v vsaki državi, čisto v vsaki, se lahko najde najmanj eno tako črno, žalostno, umazano obdobje ... pa čisto lepo te države furajo naprej. Naprimer ZDA - jeb***eštrga, če pa ti nimajo umazane zgodovine, pa res nič nočem - pa opevajo svojo domovino, kot da je prva in zadnja na svetu.
Težko je, če se non stop vlečejo okostnjaki iz grobov, težko je če se na vsak način skuša spremeniti zgodovino, jo zanikati. Pa ni važno, če gre samo za en delček le-te.
Podpis. In namesto, da ves čas vlečemo slabe stvari, se da na vse te hude reči pogledat tudi iz poz. strani: sama se dostikrat spomnim na mojo babi (je bila partizanka, ni pa bila partijka, če te zanima), ki je morala v 2 urah zbežat na Pohorje, s tremi malimi otroki, ker so jo pač izdali - ugani kdo (ne, Nemci niso vedeli, so bili "naši") . In ne vlečem zdaj zamere proti vsem, ki so meli kdaj kakega domobranca v sorodu, ampak mi je ona za navdih - če mi je težko si rečem: "Daj ne seri, mala! Tebi da je težko? Kako je bilo pa potem njej? Pa je tudi zdržala! Stisni zobe, pa zrihtaj!"
Pogled na tisti čas in zgodovino (med in povojno) ti lahko da lepo perspektivo, kako dobro nam je danes - ne bojimo se za svoje življenje, može si same izbiramo, imamo lahko otrok toliko, kolikor jih hočemo in kadar jih hočemo (če pač pridejo takrat, seveda - ampak vsekakor nam jih ni treba imet takrat, ko jih ne želimo),... Če bi ljudje bolj tako gledali na zgodovino, ne bi bilo toliko jamranja in Slovenija bi bila lepša .
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
