|
corfu -> Razvajen otrok (22.8.2005 22:43:10)
|
To moram posredovati tudi vam
Mali razvajenčki so ljubljenčki svojih staršev, ki menijo, da imajo svoje otroke samo malo preveč radi. Ko pa razvajenčki prenehajo biti ljubki in postane njihova zahtevnost prevelika ter za starše moteča, se slednji le vprašajo, ali je z njihovo vzgojo vse v redu.
Dokler majhen otrok le z občasnimi solzicami ali trmo izsili, da dobi kar hoče, še ne pomeni, da je razvajen. Za otroka je normalno, da je občasno neprijeten in moteč. S tem, da je preglasen, trmast, preizkuša meje svojih staršev. Malček se šele uči komunikacije s svojo okolico in s tem zadovoljevanja svojih potreb. Njegovi poskusi so zato večkrat nerodni ali neprimerni. Razumevajoči straši bodo znali oceniti, kdaj gre le za normalen del razvoja njihovega otroka.
Če pa le prevečkrat doživite obtožujoče poglede v trgovini, ker se vaš otrok zaradi neuslišane želje neusmiljeno dere ali vam vzgojiteljica potoži, da je otrok neubogljiv in se ne zna brez prepira igrati s svojimi vrstniki, pa se je le pametno vprašati: Ali je moj otrok razvajen?
Razvajen otrok
Razvajen otrok je nediscipliniran, manipulativen in neprijeten za okolico. Lastne želje in potrebe so mu najpomembnejše, saj je vajen, da se mu vedno ustreže. Svoje zahteve izraža z jokom, trmo, besom. Ni sposoben odrekanja ali odlašanja. Okolici zelo rad ukazuje, ima nerazumne zahteve ter je do drugih zelo neuvideven, ne razume njihovih potreb in pravic. Razvajencu so pravila tuja, zato v skupini ni sposoben ustvarjalnega sodelovanja. Razočaranja doživlja kot krivico in reagira bodisi nasilno bodisi z umikom, zapiranjem vase.
Kaj je razvajanje?
Najpogostejši vzrok za razvajenost je preveč popustljiva, permisivna vzgoja. Starši ne zmorejo dosledno postavljati meje svojemu otroku, na ta način mu dajo preveč moči, kar otrok začne s pridom izkoriščati. Razlogov, zakaj starši to počnejo, je več.
Včasih starši ne ločijo med otrokovo potrebo in željo. Vsak jok ali čustven odziv jim zato predstavlja potrebo, za katero, ga ne želijo prikrajšati. Otrok se na ta način nauči manipulirati z njimi. Z jokom ali jezo doseže vse.
Nekateri starši se z razvajanjem otroku želijo na nek način odkupiti za npr. pogosto premalo preživetega časa z njimi, ali pa jim želijo nuditi vse tisto, za kar so se sami čutili prikrajšane v mladosti. Za takšne starše je značilno, da otroka poveličujejo, precenjujejo, prikrivajo njihove nepopolnosti. Želijo, da bi se otroku godilo bolje kot njim, naj ne bo podvržen obveznostim, omejitvam, naredijo ga za središče družine.
Kako preprečiti razvajenost?
Privzgojiti otroku samostojnost, kooperativnost in uvidevnost je zahtevna, vendar zelo hvaležna naloga staršev.
Starši morajo pazljivo spremljati razvoj svojega otroka in tehtati, kaj lahko pri določeni starosti od njega pričakujejo ter v skladu s tem postavljati in spreminjati meje in pravila. Za otroka je to ključnega pomena, saj se bo le tako lahko naučil normalnega socialnega obnašanja.
Poglejmo torej nekaj ključnih vzgojnih prijemov, ki lahko staršem pomagajo, da njihov otrok ne bo razvajen.
Otroku postavljajte njemu primerne meje in pravila
Straši imajo pravico in dolžnost imeti nad otrokom nadzor, mu postavljati meje in zahtevati, da se drži določenih pravil. Za otroka je dobro, da občasno sliši "ne". Otroci potrebujejo nadzor dokler ne razvijejo lastne sposobnosti nadzora in samodiscipline.
Otrok se mora pravilno odzivati na vaše usmerjanje mnogo pred vstopom v šolo. Pomembne zahteve kot so: pravočasno vstajanje zjutraj, lepo obnašanje, pravočasno odhajanje v posteljo ipd. niso stvar pogajanj. Otroku ne smete pustiti izbire, kadar te ni.
Ne popuščajte otroškemu joku in trmi
Razlikujte med potrebami in željami svojega otroka. Kadar gre za potrebe otroka kot so; lakota, žeja, strah, ipd. se na otrokov jok takoj odzovite. Kadar pa gre le za otrokovo željo npr. po določeni igrači, pa nekaj solz ne bo naredilo nobene škode, če ne boste ustregli njegovi želji. Otroški jok je normalna reakcija na spremembo ali razočaranje. Pustite ga, da joka, saj s tem pokaže svoja čustva, vendar naj vas jok v takšnem primeru ne vznemirja.
Otroci so včasih trmasti, da bi pritegnili pozornost staršev in jih prisilili, da si premislijo in ravnajo po njegovi volji. Trma lahko pomeni jok, vpitje, pritoževanje in ugovarjanje, metanje ob tla, loputanje z vrati in podobno. Dokler otrok s takšnim vedenjem ne škoduje sebi ali drugim in ni preveč moteč, ga lahko povsem brez strahu ignorirate.
Ne popuščajte v disciplini med prostim časom
Če ste zaposleni, si najbrž vsak dan želite nekaj prostega časa preživeti z otrokom. Ta čas naj bo zabaven, vendar ne brez pravil. Če se vaš otrok grdo vede, ga morate opomniti. Tudi med zabavo morajo spoštovati določena pravila.
Naučite otroka soočati se z dolgočasjem
Vaša naloga je, da otroku priskrbite igrala, knjige in podobno, otrok pa se mora znati z njimi zaposliti. Ni potrebno, da se z otrokom igrate ves čas, ki ga imate na razpolago, prav tako ne, da ima otrok vedno ob sebi vrstnika za igro. Kadar ste zaposleni, zahtevajte od otroka, da se sam zabava. Čas, ko se je otrok sposoben igrati sam, je odvisen od njegovih let; že eno leto star otrok se je sposoben zaposliti za 15 minut, do tretjega leta, pa se otrok do polovice časa lahko igra sam.
Naučite otroka potrpežljivosti
Potrpežljivost pomaga otroku soočati se s frustracijami. Vsako odraslo delo prinaša s sabo določena razočaranja. Otrok se mora naučiti preložiti takojšnje zadovoljstvo, kar pa zahteva postopno učenje in vajo. Zato vam ni potrebno imeti nobenega občutka krivde, če mora vaš otrok kdaj pa kdaj počakati nekaj minut. Čakanje otroku ne škodi dokler ni preobremenjujoče.
Ne hvalite otroka preveč
Otroci potrebujejo pohvalo, vendar mora biti ta skladna z realnostjo. Dobro je otroka pohvaliti za lepo vedenje, spoštovanje pravil. Zelo koristi kadar ga vzpodbujamo, da preizkuša nove stvari in se loteva zahtevnejših nalog, vendar ga naučite, da vse to počne tudi brez posebne pohvale in vzpodbude. Samozavest otroka mora izhajati iz izpolnitve nalog in lastnih dosežkov in ne iz pohvale. Če boste otroka preveč zasipali s pohvalami, ga boste prikrajšali za samoiniciativnost.
Ne ščitite otroka pred normalnimi življenjskimi izkušnjami
Spremembe, ki jih prinese npr. selitev ali začetek šole predstavljajo normalen stres. To so priložnosti ob katerih se otrok lahko uči reševati probleme, se soočati s spremembami in razočaranji. Pomembno je, da ste otroku vedno v oporo, vendar mu ne pomagajte v situacijah, ki jih lahko obvlada sam. Povedano drugače; otroku pustite doživeti situacije toliko realno, kot je to za svojo starost sposoben, nikar pa mu za vsako ceno ne poskušajte življenja olajšati.
Naučite otroka spoštovati potrebe drugih
Otrokove potrebe so seveda na prvem mestu. Kljub temu pa so tudi vaše potrebe pomembne. Otrokove želje bi morale biti izpolnjene šele potem, ko so vaše potrebe zadovoljene. To je zlasti pomembno za zaposlene starše, kjer je skupni čas omejen. Tudi starši potrebujejo v življenju ravnotežje med izpolnjevanjem svojih dolžnosti in zadovoljevanjem lastnih potreb, da ohranijo svoje fizično in psihično zdravje. Tako kot vaši otroci potrebujejo vsak dan nekaj kvalitetnega časa z vami, tudi vi redno potrebujete nekaj prostega časa zase. Če se bo otrok naučil spoštovati vaše potrebe in bo vajen nekaj časa preživeti tudi ločeno od vas, kasneje ne bo imel problemov s prepoznavanjem potreb drugih.
|
|
|
|