vijolca
|
Ja, smo bili podoben primer! In čisto razumem tisto glede megle v službi itd. Že to, da si pisala na forum kaže, da boste morali uvesti kakšne spremembe. Ni pa to nujno čisto prenehanje dojenja.
Pri nas se je panika z utrujenostjo začela nekje pri 11 mesecih (isto se je dojila x-krat na noč, sploh ker je spala pri nama), ko se je bilo zaradi mojega spanja nujno odločit, da nočnega dojenja v taki obliki pač ne bo več. Spat je šla v svojo posteljico (še vedno v spalnici), do nje pa je pristopal izključno mož (prve dneve mi jo je prinesel še za podojit). Protestiranja je bilo kar veliko (pri nas so bile še ekstra komplikacija alergije, zaradi katerih je imela krče), ampak to nekaj dni, potem je šlo počasi na bolje in se je lepo pustila tudi možu potolažit. Aja, jaz sem tačas šla spat v edini drugi prostor, ki smo ga še imeli - kuhinjo. Dobro, da sem navajena kampiranja!  Kadar so bili krči res prehudi, sva se z možem ob kakih štirih zjutraj zamenjala, takrat je nekaj ur še spala pri meni in se dojila, mož pa spal v kuhinji. V tej fazi je še vedno zaspala med dojenjem tudi čez dan. V starosti 17 mesecev je začela spati tudi v vrtcu (torej brez dojenja  ), doma pa ni šans. Vendar je bilo vseeno lažje, ker so ostali samo vikendi, pa še to ne vedno, ker je hitro zaspala tudi v avtu. No, pri 20 mesecih je z moje strani padla končna odločitev, da smo z dojenjem končali (pa ne da bi mi šlo toliko na živce, ampak sem bila na strogi dieti brez mleka, jajc, pšenice že 1,5 leta) in je to sprejela neverjetno mirno (oba z možem sva se samo čudila), se pustila zvečer uspavat s cartanjem, poprosila je samo še nekajkrat, od takrat tudi spi ponoči veliko bolje, čeprav ima še vedno občasne krče.
Torej midve načeloma nisva potegnili črte, ampak sva res poskušali narediti mehek prehod. Če ne bi bilo alergij, bi pa zagovarjala prenehanje, ko se otrok res sam odstavi, ko recimo že nekaj dni ne pije, pa potem spet, pa potem spet dolgo nič... Enkrat je bil en prispevek na to temo na RR.
Upam, da sem ti kaj pomagala. Poudarila bi še, da moraš misliti tudi na svoje potrebe (in spanje je ena od osnovnih), pa uvidet moraš, kdaj otrok rabi samo toliko bližine, da se ga da tudi z nežnim cartanjem pomirit, kdaj mu je samo dolgčas in je dovolj kakšna igra, kdaj pa res rabi dojenje.
Veliko sreče!
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. S tem, da ga podojim zvečer, preden gre spat. Če mu samo pokažem flaško, se ga loti histerični jok, torej sklepam , da ni žejen. Lačen tudi ni, saj je normalno zajtrk, kosilo in večerjo, ter vmesne malice. 
. Prvič sem bila še noseča 3 mesece in šla nazaj v službo in mi enostavno ni več zneslo in smo nočno dojenje ukinili - tu je oči prebedel par noči, da jo je tolažil, ker če je mene zavohala, je bilo konec. Se je pa seveda dojila podnevi in zjutraj, takoj ko se je zbudila. 
