Jada82
|
Hm, jaz sem imela na začetku ful probleme, ker sem vse slišala, za vsako malenkost sem se zbudila .... že če se je tamala samo obrnila v posteljici ... nekaj sem si vmes umislila čepke za ušesa ... je bilo malo bolje, samo ne bistveno .... men je najbolj pomagalo, ko je šla v svojo sobo in nisem slišala vsake malenkosti ... Če se prebudi, itak zajoka, tako da se tudi jaz prebudim in pridem tja ... če pa se obrača in pa mogoče kej zajamra, pa ne slišim. Zdaj spim super. Tud tamala veliko bolje spi, odkar je v svoji sobici. Tud tako se je navadila, da spi pri zaprtih vratih - midva mava pa odprte, da jo slišiva. Zadnjič smo odprli, pa jo je motilo, se je kar zbujala. Sem bila pa na začetku tako neprespana, da sem bila že depresivna, to pa res ni dobro, ne za mamo, ne za otroka. Moj mi kaj dosti ni mogel pomagat, saj tudi če jo je on prevzel, sem se jaz čisto zbudila in je bilo enako. Zato še zdaj najraje vidim, da jaz vstanem, če joka, ker potem itak takoj nazaj zaspim, moj pa še ve ne .. Če pa on vstane, se on čisto zbrihta, jaz se itak, ker me pač vsak šum prebudi ... in potem oba ne moreva zaspati nazaj in je grozno. Je pa nekaj časa trajalo, ja, da se je spanje umirilo ... Moram pa povedat, da me je zdaj ravno tega dela najbolj strah spet pri novorojenčku ... Ker jaz pač rabim ogromno spanja da funkcioniram ....
Ampak ja, to se pa strinjam, da pa je vseeno lažje biti neprespan doma, kot pa v službi ... Ko sem začela delat in kdaj nismo spali, sem bila v službi grozna .... pa moraš bit tam, pa moraš delat ... doma vseeno lahko malo pobluziš ... Zato tudi jaz moža nisem hotela preveč obremenjevat .... No, se je pa sam večkrat ponudil ... ampak kot pravim, nam to ni laufalo ...
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Mene po štirih in pol letih še vedno prebudi vsak šum, če bi slučajno: 
Moram reči, da so me take noči prav prerodile. Trenutno to ni izvedljivo, ker se mlajša doji in se pač moram zbujat na 3 ure, čepav je moj dragi rekel, da bi kar on prevzel dojenje, ker se meni tako lepo topijo kg in me je vsak mesec manj 
za vsak drek zbudim in težko nazaj zaspim, pa sicer nimam s tem problemov. Po porodu je to še potencirano na 100to potenco. Ampak po par letih se unese - sploh če imaš otroke navajene, da pricapljajo k tebi - potem sem mirna, če bo karkoli narobe, bosta itak ali jokali in bom slišala ali pa prišli. Res pa je, da živimo v tini-mini stanovanju in spimo pri odprtih vratih (v najino in v njuno sobo)... Tako da bi težko preslišala. 
Kaj je tak problem, da bi se jo mož naučil zrihtat vsake toliko ponoči ali da prespi pri babici vsake toliko?? Lily32 je očitno dovolj tega, kar si je zrihtala, kar se tudi vidi iz njenih normalnih človeških komentarijev. Ima pač več življenske energije kot jaz in hvala bogu. Ene ne rabijo niti ene noči prespat v miru- tudi take poznam, ampak so zadovoljne in enostavno zmorejo več.. Ti si pa ena zafrustrirana in izčrpana baba, vzemi si raj malo časa zase, da ne bo prepozno... Kakšna zvočno izolirana soba?? Pa kaj je s tabo??? BOLANO!!! Saj pa to za otroka ni dobro, da je mama kot en zombi!!
Ja, opažam, da si simbol skulirnosti. 
. 
