|
Anonimen -> RE: grozen strah pred porodom in cr (27.9.2011 17:13:35)
|
IZVIRNO SPOROČILO: ronja
Točno s tem problemom se ukvarja psihologinja v LJ. p. - v sklopu mš v LJ. p. imaš celo predavanje, namenjeno premagovanju tega strahu. Kontaktiraj jo, ona ti bo najboljše lahko pomagala.
Sicer pa: v nosečnosti lahko gre kadarkoli kaj narobe in ostane samo mama, na koncu pa lahko gre seveda tudi kaj narobe in ostane samo en, vendar praviloma mama, ker pri nas vedno rešujejo najprej mamo, potem otroka, ne glede na tvoje želje. Taka je doktrina, tako se dela.
Meni se zdi škoda, da bi se tako obremenjevala - statistike, da kdo od vaju na porodu umre so nižje od smrtnosti na cesti, kjer se verjetno dnevno voziš... Tega te je strah verjetno zato, ker ti je neznano, cesta pa znana. Ampak v bistvu je slednja bolj nevarna.
Pri nas že dolgo ni mamica umrla na porodu, imamo dobre p. (ne bom rekla, da vedno prijazne, ampak kar se smrtnosti tiče smo res primerljivi z ostalimi najboljšimi). Nimaš se kaj bat - poskrbeli bojo zate in če boš ti sodelovala, potem bo sploh vse ok. Če je cr, dobiš itak narkozo in nič ne čutiš, večinoma vzamejo tudi celo narkozo, tako da niti nič ne veš, kaj se dogaja. Ampak verjetno boš lahko rodila po običajni poti in to niti ne bo potrebno.
Ali je to edina reč, ki te skrbi ali na splošno gledaš bolj iz tega kota na življenje? Kako je bilo na prvem porodu in v 1. nosečnosti - te je že takrat tako skrbelo?
prvič sem imela vnaprej dogovorjeni cr zaradi medenične vstave. strah je bil velik, bila sem pa pod splošno narkozo, ko so me začeli voziti v operacijsko, sem bila že popolnoma mirna, sem se nekak vdala/predala. vse je potekalo brez težav, tudi okrevanje ni bilo kaj preveč naporno, kaj šele boleče. v drugo bi spet najraje imela cr, ampak se spet obremenjujem s tem kar sem prebrala, pa nič ne pomaga da je do takrat še daleč. saj sama večkrat jamram, da preveč berem ... [sm=smiley36.gif]
kaj jaz vem, verjetno se ti strahovi razvijajo že nekaj časa. na cesti se vseeno počutim varno, kljub tej statistiki - za primer, letos sem šla prvič na dopust z letalom, vožnje v eno smer dobri dve uri. sem se prepričevala, koliko je to varneje kot cesta ipd., no na koncu mi je bilo na letalu grozno, strah pred višino, strah pred zaprtimi prostori (tega imam že od malih nog), predvsem pa strah zaradi popolne izgube nadzora nad situacijo. se pravi, ko si enkrat na letalu, si na letalu, ne moreš kar tako dol ... pa se nimam za nekega kontrol frika. da ne omenjam, da mi je vedenje da moram it nazaj na letalo, uničilo zadnja 2 dni dopusta, sem bla popolnoma nesproščena[sm=smiley13.gif]
še kakšna 3 leta nazaj sploh nisem bla takšna, sem si dosti več upala. zdaj sem pa kot nek zajec[sm=smiley36.gif] moja punčka je vedno večja, pa kljub temu jo vedno težje zaupam v varstvo še komu zraven, ker si naštudiram kaj vse se lahko zgodi, če se je ne pazi dovolj ker je res živahna. skrbi, kak je v vrtcu ... skrb za mojega, ki se skoraj vsaki dan vozi 100 km v eno smer v službo in je tako ogromno na cesti ... pa da ne omenjam strahu, da bi zbolela jaz ali kdo od mojih najbližjih. večino časa v bistvu kar dobro nadzorujem vse to, ampak pridejo ekstremno slaba obdobja, ko ne morem spati zaradi takih in podobnih zadev, ko si rečem ali še ima sploh smisel živet, ko pa te je strah življenja samega[sm=zmeden.gif]
ampak ne vem, glavni pa je po moje ta strah pred porodom oz. cr. to me je že vnaprej oviralo pri odločitvi za drugega otroka, tako da sem bila že popolnoma na tem da bom pač ostala samo pri enem ... ampak nisem. strah pa obstaja in vem da bo vedno večji.
hvala za info, bom pogledala glede svetovanja na to temo, sem mislila da sem edina taka in da kaj takega zato tudi ne obstaja[sm=smiley36.gif] pa očitno potemtakem nisem. sicer sem z drugega konca slovenije, ampak kljub temu.
drugače pa mi je že tvoj odgovor kar pomagal, ronja[sm=smiley1.gif] po moje bi mi najbolj pomagal pogovor s tabo, ne s kakim psihologom[sm=smiley36.gif] ker te res zelo rada berem. a delaš slučajno v kakšni taki ali podobni stroki?
|
|
|
|