nemir (Polna verzija)

Forum >> [Družinsko življenje] >> Naše zdravje



Sporočilo

koma -> nemir (19.9.2011 8:53:21)

Živijo.

Na vas se obračam v upanju, da mi zna kdo pametno svetovati. Moja zgodba pa je taka: pred enim letom sem rodila in od takrat naprej me muči nemir. Nekako se ne znam umiriti. Ponoči slabo spim, ne morem zaspati, se zbujam. Naj povem, da deklica je pridna in zdaj že nekaj časa prespi celo noč (z izjemami). Vsaka malenkost me vrže iz tira. Če ni standardni dan, brez kakršnih koli pretresov, je moja noč mimo. Čutim kako sem nemirna v sebi in se prebujam in gledam v zrak in ne morem zaspati nazaj. Zjutraj sem kot zombi, okrog poldne v službi me pa začne lomit in ne morem niti živeti. Občutek imam, da imam neprestano nekaj za delat in da ne morem vsega obvladat. Posledično sem tudi sitna čez dan do otrok in moža. Kako naj se umirim, da me ne bo vsaka malenkost vrgla iz tira in da bo ponoči spanec normalen?? Hvala za vsak koristen nasvet.



Brisani uporabnik -> [Brisano sporočilo] (19.9.2011 10:16:09)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]



koma -> RE: nemir (19.9.2011 10:34:36)

ja moja ščitnica je ok. sem pozabla prej napisat.



Brisani uporabnik -> [Brisano sporočilo] (19.9.2011 10:41:07)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]



koma -> RE: nemir (19.9.2011 11:18:55)

Ma nič kaj posebnega. Z mesta me vrže čisto preprosta reč npr. spraviti otroka v vrtec v dežju.....



Brisani uporabnik -> [Brisano sporočilo] (19.9.2011 14:37:40)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]



mateyka -> RE: nemir (19.9.2011 14:54:55)

za začetek probaj jemat persen, ker ti bo vsaj pomiril srčni utrip. bi bilo pa imho fino, če bi se začela resno ukvarjat z meditacijo. da se notranje umiriš in uravnovesiš.



Nika v službi -> RE: nemir (19.9.2011 15:31:08)

Ma, ne vem, če si prej znala normalno prenašati dnevno dozo stresa in se situacija ni bistveno spremenila, potem je stvar vredna razmisleka in posveta. Prihod otroka je vsekakor velika sprememba in če se na to s partnerjem nista pripravila in uzavestila, da bo/je zdaj marsikaj drugače, potem je to lahko tudi eden od razlogov za tvoje težave. Predvsem se moraš nekako naučiti spopasti se s stresom in ga obvladovati. Zame Persen ni rešitev, ker to samo pomirja simptome, ne posega pa v dejansko odpravljanje vzroka težav.

Jaz bi začela najprej s temeljito analizo sebe in situacije, v kateri se nahajam. Mogoče ugotoviš, da pravzaprav veš vzrok(e), a da ne najdeš poti/moči... iz tega.

Pogovori se tudi s partnerjem o tem, mogoče je tudi v zvezi kaj, kar te moti, skrbi, teži.

Šele potem bi jaz vključila eksterno pomoč.



Felicita -> RE: nemir (19.9.2011 15:33:22)

mogoče bi dala še 1x pregledat ščitnico... lahko da prvič ni pokazalo kot bi moglo (npr Hashimoto lahko na 'navadnih' izvidih izpade čist normalno). ker isto kot opisuješ mene matra, pa je ščitnica kriva.

drugač pa, če ni fiziološko je lahko čist psihično... kot so ti svetovale, meditacija, mogoče joga, lahko pa tut v drugo smer - ukvarjanje s športom (tek, aerobika...)... mogoče si psihično zmatrana fizično pa ne pa te zato daje?



mateyka -> RE: nemir (19.9.2011 15:44:32)


IZVIRNO SPOROČILO: Nika v službi
Zame Persen ni rešitev, ker to samo pomirja simptome, ne posega pa v dejansko odpravljanje vzroka težav.


nobeden ni rekel da je to rešitev, vedi pa da se ne moreš tega lotit preden se vsaj malo ne pomiriš. in to ti pomaga, da lahko začneš.

Jaz bi začela najprej s temeljito analizo sebe in situacije, v kateri se nahajam. Mogoče ugotoviš, da pravzaprav veš vzrok(e), a da ne najdeš poti/moči... iz tega.


ponavadi (če se tebi ni zgodilo kaj podobnega) ljudje sklepajo da je stvar logične narave in da se da logično tudi odpravit. pa ni tako. stvar je čustvene narave in tudi če logično vse klapa, ne pomeni da bo izginila (tesnoba namreč). tako da - ni tako simpl (pred tem sem tudi jaz mislila da se da to tako spedenat). ti povem iz izkušenj, da je stvar veliko bolj kompleksna in sama analiza te ne reši simptomov.



koma -> RE: nemir (27.9.2011 20:41:04)

Hvala punce za vse nasvete. Po premisleku se mi zdi, da mogoče se preveč obremenjujem s skrbjo za otroka in se preveč samo na to fokusiram. Že eno leto sem več ali manj okupirana samo z dojenčkom in zelo, zelo redko se mi uspe zboriti prosto popoldne (mož je sp in polno okupiran). Mislim, da mi manjka malo "svobode".



Stran: [1]