|
donna22 -> RE: Otrokov odpor do hrane- moje spoznanja, mogoče kateri prav pride (20.9.2011 14:59:46)
|
Sama sem do podobnih spoznanj prišla na podlagi izkušenj v otroštvu, zato svoje male nikoli nisem silila nič jesti. Uvajanje goste hrane je potekalo kar naporno, ni hotela kaj preveč okušat, ampak se nisem sekirala; je pa zato kasneje postala pravi vsejed[sm=smiley36.gif] Ampak nikoli, res nikoli ni rabila za mizo sedet, da bi vse pojedla oz. dokler ne sprazni krožnika. Niti je ne silim določene stvari jest - če imam jaz svoj okus, ga lahko ima tudi ona. Nobenih pogajanj, nadevamo ji na krožnik, ko je sita, gre od mize in to je to - ne glede na to, koliko ostane na krožniku; pa niti slučajno nikoli ne letam za njo s krožnikom in žlico, jemo samo za mizo. Zdi se mi, da je bil tak pristop zelo uspešen, ker je praktično vse, ima sicer kakšno obdobje, ko ne poje skoraj nič, pa je izbirčna, ampak se ne obremenjujem, vedno hitro mine, takrat samo pazim, da spije dovolj tekočine. V vrtecu pa sploh je vse po vrsti, še kakšno stvar, npr. zeleno solato, ki je doma ne[sm=smiley36.gif] Postala je celo taka, da če ji ne ponudim česa, kar naredim sebi, kar pride do mene in ji moram dat za probat (zadnjič je npr. tako jedla solato s paradižnikom, koruzo in tuno - si nikoli ne bi mislila, da bo kaj takega jedla), ko vidi sadje v trgovini, bi ga kar tam jedla itd.[sm=smiley36.gif] Po teži in višini je čisto normalna.
Iz mojega otroštva se spomnim res groznih zgodbic, pa ne samo iz lastnih izkušenj, temveč tudi iz izkušenj drugih. Ni bil problem samo v starših, temveč tudi v vrtcih. Nekateri so si zaradi tega sedenja za mizo, dokler niso pojedli, zelo razširili želodec, zato so imeli in še imajo sedaj v odrasli dobi težave s prekomerno težo. Spomnim se tudi, kako so nekatere vzgojiteljice basale otroke s hrano, ki je niso marali itd. Jaz se zase tega ne spomnim, vem pa, da sem mogla kdaj na silo kaj pojest. Pač sem bla bolj izbirčna, mama je rekla, da če ne bi blo čokolinota, da ne ve, kak bi jaz zrasla[sm=smiley36.gif] Danes jem skorajda vse, še vedno pa npr. ne prenesem fižola - nisem ga marala, a sem ga morala jesti, še zdaj se spomnim, kak sem si nabasala celo žlico in ga brez grizenja pogoltnila dol, da ga ne bi rabila okušati ... in zaradi tega ne samo, da ga še dandanes ne maram, ampak ga niti videt ne morem. V glavnem, taki pristop privede samo do nepotrebnih solz za mizo in še večjega odpora.
|
|
|
|