ronja -> RE: kako najhitreje v vrtec? (4.9.2011 1:20:17)
|
Pri nas je že bilo skoraj vedno tako, da sem bila pri tem opravilu ponavadi solist, ker je pač mož moral prej v službo... Pri nas je tudi tako. Ampak mi ne pade na pamet vstajat prej kot je nujno treba - torej prej ko začnejo lest po meni[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]. Potem ko enkrat vstanem, pa ne rabim kave, več mi pomeni 5 min spanja[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]. Podpis pod peteo. Mislim, da je včasih težko razumet, da tvojemu otroku paše nekaj drugega kot tebi - in misliš, da delaš nekaj za njegovo dobro, pa ni vedno tako. Moji punci bi takoj, ko vstaneta, jedli. Noben od naju ni tak, midva se morava najprej dobro zbudit. Še zdaj me oče vsakič, ko smo pri njemu, takoj ko prilezem iz postelje, "napade" z vprašanjem, kaj bom jedla... Čeprav mu vsakič razlagam, da takoj ko vstanem, ne morem jest in da rabim malo, da se sestavim. no, zdaj sem našla način, da se takoj zaprem v kopalnico in tam odmeditiram svoj čas in potem ko pridem ven, se lahko pogovarjam o zajtrku[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]. Mislim, da otroku ne privzgojimo neke navade, če ne poslušamo njegovih potreb - če silimo svoje, ker je to kao prav, bo to počel, dokler bo moral, potem pa če se bo le dalo, nehal. Zato je včasih smiselno premislit, kaj je res nujno, kaj je pa bolj kaprica, ker je pač nam tako všeč. Midva kot rečeno, ne bi jedla takoj, ko vstaneva. Malidve pa bi. In zato (med vikendom, počitnicami...) dobita za jest, ko vstaneta oz. zdaj ju počasi navajava, da tudi malo počakata, da se midva zrihtava prej. Ampak se mi zdi ok, da se prilagodimo, da pa ne siliva svojega načina, ker zanju ni nujno pravi. Zame pa njun ni. Na morju sta punci jedli dva zajtrka - enega sami in potem še enega z nama. Vendar smo na morju lahko tudi korigirali čas kosila - česar v vrtcu ne morejo... Problem dveh zajtrkov, ki sta zelo blizu skupaj, je dostikrat tudi ta, da potem otrok zajtrka v vrtcu ne poje dosti oz. skoraj nič - in potem je pa res lačen do kosila... Vsaj tako sem razumela vzg. v vrtcu, ko so nas prosile, da povemo, če je otrok že jedel doma, da bojo vedele, zakaj kdaj kateri nič ne poje za zajtrk. Torej, če sin plane po zajtrku, mu ga vsekakor daj - ampak če se pa z njim sili, bi pa verjetno rajši spal tačas in tebi bi bilo lažje, ker bi imela več časa in možu, ker mu ne bi bilo treba štimat. Še vedno ti pa ostanejo vse ostale točke - 4 letnik se res lahko že sam zrihta.
|
|
|
|