Kaj storiti? (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Družina in partnerski odnosi



Sporočilo

kiss -> Kaj storiti? (14.8.2011 12:34:06)

Pozdravljeni, Stara sem 27 let,mož 29 let. Pred tremi leti sva se odločila za otroka. Ker nama po letu dni ni uspelo sem odšla na operacijo kjer so ugotovili, da je zanositev možna le z umetno oploditvijo. Odšla sva na umetno oploditev in zanosila sem v prvo. Po 8. tednu nosečnosti je sledil splav. Odšla sem na abrazijo kjer je prišlo do perforacije mehurja. Potrebna je bila operacija mehurja. Na operaciji se je še odkrilo veliko stvari ki naj bi jih odpravili (endometrioza,…)vendar naj bi imela zelo slabo maternico. Kirurg je rekel da naj pridem določen datum na pregled nato se bova pogovorila za naprej. Imava pa še tri zamrzjenčke. Zdaj pa z možem ne veva kaj narediti. Živiva z njegovimi starši. V mansardi imava stanovanje. Njegovi starši so vredu, želita si da bi stanovanje opremila do konca, vendar midva nisva zato. Njegova mama ima včasih nore izpade in enostavno si želiva nekaj svojega. Imava možnost zidati hiško. Mož bi vzel kredit za 20 let in z mojo plačo bi se normalno preživela. Tukaj pa nastane problem. Strah naju je da ne bova mogla imeti svojih otrok. Sva tudi za posvojitev, vendar stane. Če se bova odločila za hišo ali stanovanje potem ne bova imela za posvojitev.
Pri svojih letih sem dala skozi že 4 težke operacije ( v enem letu)in enostavno ne morem reči kar bo pa bo. Čeprav mi vsi pravijo prepusti se toku življenja pa bo vse steklo, za naju ni tako enostavno.

Rajši sem v podnajemniške stanovanju z otrokom kot pa veliko hišo in brez otrok. Čeprav sama vem da ni prav da sem tako črnogleda si enostavno ne morem pomagati. Čeprav moja tašča ni slaba mi gre vsak njen korak na živce in rada bi da si pri teh letih nekaj ustvariva. Meni pa se vsak dan bolj zdi da imava zavezane roke.
Odločitev bo na koncu tako najina ampak me vseeno zanima vaše mnenje.  



Kratka -> RE: Kaj storiti? (14.8.2011 14:45:23)

Ne razmišljajta tako daleč vnaprej in ne delajta sama zaključkov...nikoli ne moreš vedet kako se bo življenje razpletlo. Prvo daj skozi tale pregled in pogovor z zdravnikom. Veliko žensk ima podobne probleme z zanositvijo in donositvijo. Nekatere so že obupale, se podale v posvojitev, tudi dobile otroka, nato pa zanosle celo čisto naravno in spontano. Čudeži se vendarle dogajajo! Verjemi v to, da bosta imela otroka, bodita bolj optimistična in ne črnogleda. Hiška bo že počakala, do takrat pa delajta na tem, da bosta dobila otročka. Ko izrabiš že vso upanje, ti ostane le še ena pot-upanje! Verjemi v željeni cilj!



tecnobica -> RE: Kaj storiti? (15.8.2011 11:48:42)

Saj ta pregled bo kmalu a ne? V tem času se pa ne bosta še selila. Najbolje, da počakata an pregled, gresta po zamrznjenčke, če bo to mogoče, počakaš na nosečnost. Potem se pa počasi odločita, kje bosta živela. Jaz sem za hiško. Saj lahko naredita majhno hiško z bivalnim delom spodaj, gor pa dve do tri sobice na podstrehi. Če bodo otroci, bo še vedno bolje kot stanovanje, če pa ne bo, se pa tisti dve odvečni sobici hitro zapolnita. Ena je delovni kabinet, druga pa... soba za goste (ali pa za šaro [sm=smiley36.gif]).



tehnofil -> RE: Kaj storiti? (25.8.2011 14:36:41)

IZVIRNO SPOROČILO: kiss
....enostavno si želiva nekaj svojega. Imava možnost zidati hiško. Mož bi vzel kredit za 20 let in z mojo plačo bi se normalno preživela. Tukaj pa nastane problem. Strah naju je da ne bova mogla imeti svojih otrok. Sva tudi za posvojitev, vendar stane. ...

Hiša stane precej več kot posojilo na 20 let. Kakorkoli že, če imata hišo, jo lahko še vedno prodata in z denarjem izpeljeta posvojitev. Tako da v kolikor imata možnot priti do lastne nepremičnine - dajta.



ronja -> RE: Kaj storiti? (25.8.2011 15:24:21)

Te razumem in mislim, da bi sama razmišljala podobno v tvoji situaciji. Tudi jaz bi rajši imela otroka v podnajemu kot pa da imam krasno svojo hišo, ampak prazno...

Če bo ta pregled kmalu, bi rekla, da počakajta z raznimi velikimi odločitvami in krediti za 20 let do tega pregleda.

Če boš tam izvedela, da ne boš mogla imet svojih otrok oz. da je za to zelo velika verjetnost, potem je boljše, da najprej posvojita, sta tačas v najemu in potem, ko se stvari malo umirijo in spet našparata nekaj, kupita nekaj svojega ali gradita.

Če bo pregled bolj optimističen, da je s tvojimi rodili sicer ok, razen pač da ne moreš zanosit po naravni poti, potem pojdita še na drugo umetno oploditev in počakajta, da vidita, če se bo vse ok prijelo. Glede na to, da si prvič tako zanosila, je lepa verjetnost, da boš tudi drugič, dosti jih namreč po več postopkih ne zanosi, zate je pa ziher, da lahko - ni razloga za črnogledost, torej:). Potem po kakih 3 mesecih, ko boš malo bolj ziher, da se bo plodek obdržal, pa delajta plane za naprej oz. iščita stanovanje/hišo.

V vsakem primeru pa pojdite na svoje, ker če si že zdaj ne želita živet pri starših, je zelo velika verjetnost, da se odnosi po porodu poslabšajo... Tako da če bosta posvojila, si najdita lepo najemniško stanovanje in uživajta z otročkom, dokler ne bosta imela za začetek za svoje.

Če pa najdeta res nekaj sanjskega, da si strašno želita točno to hišo, za katero bi se on zapufal za 20 let, potem pa je po moje fajn izbrat nekaj takega, kar bi lahko tudi brez večjih komplikacij prodala v primeru, da se ne bi finančno izšlo.

Kakorkoli se bosta odločila, nič ni irreverzibilno, vse se da popravit. Če se tvoja maternica ne bo dala popravit, potem je tu še posvojitev. Če se zapufata za 2o let, lahko še vedno to zadevo prodata, odplačata puf s tem in gresta v podnajem. Ni treba, da te je strah. V vsakem primeru bosta imela otroka, ker si ga oba želita in ker sta pripravljena na vse opcije. In v vsakem primeru boste živeli na svojem (pa zdaj v hiši ali v najemu, nima niti toliko veze), ker si tudi to oba želita. Torej pogumno naprej[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image].

Imaš moža, ki ti stoji ob strani, družino, s katero sicer ne bi živela, so pa sicer ok, oba imata službi in vse pogoje za to, da dobita tega otroka, tako ali drugače. Vso srečo!



Bakfark -> RE: Kaj storiti? (25.8.2011 16:09:39)

IZVIRNO SPOROČILO: kiss

Pozdravljeni, Stara sem 27 let,mož 29 let. Pred tremi leti sva se odločila za otroka. Ker nama po letu dni ni uspelo sem odšla na operacijo kjer so ugotovili, da je zanositev možna le z umetno oploditvijo. Odšla sva na umetno oploditev in zanosila sem v prvo. Po 8. tednu nosečnosti je sledil splav. Odšla sem na abrazijo kjer je prišlo do perforacije mehurja. Potrebna je bila operacija mehurja. Na operaciji se je še odkrilo veliko stvari ki naj bi jih odpravili (endometrioza,…)vendar naj bi imela zelo slabo maternico. Kirurg je rekel da naj pridem določen datum na pregled nato se bova pogovorila za naprej. Imava pa še tri zamrzjenčke. Zdaj pa z možem ne veva kaj narediti. Živiva z njegovimi starši. V mansardi imava stanovanje. Njegovi starši so vredu, želita si da bi stanovanje opremila do konca, vendar midva nisva zato. Njegova mama ima včasih nore izpade in enostavno si želiva nekaj svojega. Imava možnost zidati hiško. Mož bi vzel kredit za 20 let in z mojo plačo bi se normalno preživela. Tukaj pa nastane problem. Strah naju je da ne bova mogla imeti svojih otrok. Sva tudi za posvojitev, vendar stane. Če se bova odločila za hišo ali stanovanje potem ne bova imela za posvojitev.
Pri svojih letih sem dala skozi že 4 težke operacije ( v enem letu)in enostavno ne morem reči kar bo pa bo. Čeprav mi vsi pravijo prepusti se toku življenja pa bo vse steklo, za naju ni tako enostavno.

Rajši sem v podnajemniške stanovanju z otrokom kot pa veliko hišo in brez otrok. Čeprav sama vem da ni prav da sem tako črnogleda si enostavno ne morem pomagati. Čeprav moja tašča ni slaba mi gre vsak njen korak na živce in rada bi da si pri teh letih nekaj ustvariva. Meni pa se vsak dan bolj zdi da imava zavezane roke.
Odločitev bo na koncu tako najina ampak me vseeno zanima vaše mnenje.  


Resnično me zanima, kakšne vrste človek pa si ti, da ti gre na živce vsak korak človeka, ki ni slab in je vredu??? Predvidevam, da prideš do tega, da ti gre na živce samo vsak drug korak je že velik uspeh!

Evo ti moje mnenje - imam občutek, da hočeta izsiliti lastno prepričanje v nezmožnost shajanja s partnerjevimi starši samo zato, da bi dokazala kako vidva zmoreta. Bumbara, vsaj en problem bi lahko rešila s pol muke!



mateyka -> RE: Kaj storiti? (25.8.2011 17:38:26)

počasi Barkfak, dokler ni prepisan ta del hiše v kateri bosta bivala nanju, jaz ne bi nič vlagala in tudi ne planirala da bi skupaj živeli. stvari morajo biti jasne. če niso, je kasneje lahko problem.
mislim pa da ti nisi nikoli živel skupaj s svojo partnerico z enimi od vajinih staršev (tebe ali tvoje partnerice) v stanovanju katerega nisi lastnik, ker drugače bi imho na to gledal bolj previdno.



Vijoličarka -> RE: Kaj storiti? (25.8.2011 20:52:55)

Ena varianta je, da razmišljaš takole:

Praviš, da sta tašča in tast v redu, vendar si ti take vrste človek, ki želi živeti samostojno, na svojem. Finančno bi vidva z možem zmogla gradnjo hiške. Samo potem se bojiš, da ne bi zmogla posvojitve, če bo ta potrebna.

Ker imaš še vedno imeti možnost svoje otroke in si še dovolj mlada, da lahko poskušaš nekaj let, je posvojitev precej oddaljena možnost. Torej možnost in ne gotovost.

Zato se kar lotita gradnje. Taščo pa skušaj gledati drugače - bodi ji hvaležna, da lahko brez najemnine bivata pri njih, dokler ne zgradita svojega doma. In ko boš vedela, da je vaše skupno bivanje nepreklicno samo začasno, da te v prihodnosti čaka samostojen dom, ti bo neskončno lažje pri srcu.

Tudi v najhujšem primeru, torej če bo potrebno veliko denarja za posvojitev in ga ne bosta mogla zbrati drugače, ne boš ostala brez otroka. Kajti hiša se še vedno lahko proda in se poplača kredite. To je sicer skrajni ukrep, ampak možno je.

Vendar, če se bosta npr. posvojitve lotila čez pet let, bo lep del kredita že odplačan in se bo morda mogoče tudi dogovoriti za refinanciranje.

Ker boš vedela, da boš imela svoj dom, boš tudi manj živčna, torej lahko pričakuješ tudi več uspeha, kar se nosečnosti tiče.

Preveč razmišljaš o najslabših možnih scenarijih. Najbrž si taka po naravi, zato moraš najprej 'premagati samo sebe' in gledati naprej z večjim optimizmom. Marsikaj bo, samo čas je potreben in ti ga imaš čisto dovolj.

Mantraj si: sreča je na strani hrabrih.

Srečno (in hrabro)!



Anonimen -> RE: Kaj storiti? (25.8.2011 21:11:03)

IZVIRNO SPOROČILO: Bakfark

IZVIRNO SPOROČILO: kiss

Pozdravljeni, Stara sem 27 let,mož 29 let. Pred tremi leti sva se odločila za otroka. Ker nama po letu dni ni uspelo sem odšla na operacijo kjer so ugotovili, da je zanositev možna le z umetno oploditvijo. Odšla sva na umetno oploditev in zanosila sem v prvo. Po 8. tednu nosečnosti je sledil splav. Odšla sem na abrazijo kjer je prišlo do perforacije mehurja. Potrebna je bila operacija mehurja. Na operaciji se je še odkrilo veliko stvari ki naj bi jih odpravili (endometrioza,…)vendar naj bi imela zelo slabo maternico. Kirurg je rekel da naj pridem določen datum na pregled nato se bova pogovorila za naprej. Imava pa še tri zamrzjenčke. Zdaj pa z možem ne veva kaj narediti. Živiva z njegovimi starši. V mansardi imava stanovanje. Njegovi starši so vredu, želita si da bi stanovanje opremila do konca, vendar midva nisva zato. Njegova mama ima včasih nore izpade in enostavno si želiva nekaj svojega. Imava možnost zidati hiško. Mož bi vzel kredit za 20 let in z mojo plačo bi se normalno preživela. Tukaj pa nastane problem. Strah naju je da ne bova mogla imeti svojih otrok. Sva tudi za posvojitev, vendar stane. Če se bova odločila za hišo ali stanovanje potem ne bova imela za posvojitev.
Pri svojih letih sem dala skozi že 4 težke operacije ( v enem letu)in enostavno ne morem reči kar bo pa bo. Čeprav mi vsi pravijo prepusti se toku življenja pa bo vse steklo, za naju ni tako enostavno.

Rajši sem v podnajemniške stanovanju z otrokom kot pa veliko hišo in brez otrok. Čeprav sama vem da ni prav da sem tako črnogleda si enostavno ne morem pomagati. Čeprav moja tašča ni slaba mi gre vsak njen korak na živce in rada bi da si pri teh letih nekaj ustvariva. Meni pa se vsak dan bolj zdi da imava zavezane roke.
Odločitev bo na koncu tako najina ampak me vseeno zanima vaše mnenje.  


Resnično me zanima, kakšne vrste človek pa si ti, da ti gre na živce vsak korak človeka, ki ni slab in je vredu??? Predvidevam, da prideš do tega, da ti gre na živce samo vsak drug korak je že velik uspeh!

Evo ti moje mnenje - imam občutek, da hočeta izsiliti lastno prepričanje v nezmožnost shajanja s partnerjevimi starši samo zato, da bi dokazala kako vidva zmoreta. Bumbara, vsaj en problem bi lahko rešila s pol muke!


jap, to ti js tut pravim, pa me ne poslušaš.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]



Anonimen -> RE: Kaj storiti? (25.8.2011 21:36:49)

IZVIRNO SPOROČILO: kiss

Rajši sem v podnajemniške stanovanju z otrokom kot pa veliko hišo in brez otrok.


Potem pa bodi.
Mogoče bo tudi tašča vesela.



pin -> RE: Kaj storiti? (28.8.2011 13:13:22)

preveč razmišljaš kaj bo, ko bo, če bo.

Prepusti se toku. Delaj dojenčka, ko si mlada, hišo lahko zidaš tudi pri 65 letu starosti (ali pa prej).



kiss -> RE: Kaj storiti? (28.8.2011 14:21:20)

IZVIRNO SPOROČILO: tinymaliny

IZVIRNO SPOROČILO: Bakfark

IZVIRNO SPOROČILO: kiss

Pozdravljeni, Stara sem 27 let,mož 29 let. Pred tremi leti sva se odločila za otroka. Ker nama po letu dni ni uspelo sem odšla na operacijo kjer so ugotovili, da je zanositev možna le z umetno oploditvijo. Odšla sva na umetno oploditev in zanosila sem v prvo. Po 8. tednu nosečnosti je sledil splav. Odšla sem na abrazijo kjer je prišlo do perforacije mehurja. Potrebna je bila operacija mehurja. Na operaciji se je še odkrilo veliko stvari ki naj bi jih odpravili (endometrioza,…)vendar naj bi imela zelo slabo maternico. Kirurg je rekel da naj pridem določen datum na pregled nato se bova pogovorila za naprej. Imava pa še tri zamrzjenčke. Zdaj pa z možem ne veva kaj narediti. Živiva z njegovimi starši. V mansardi imava stanovanje. Njegovi starši so vredu, želita si da bi stanovanje opremila do konca, vendar midva nisva zato. Njegova mama ima včasih nore izpade in enostavno si želiva nekaj svojega. Imava možnost zidati hiško. Mož bi vzel kredit za 20 let in z mojo plačo bi se normalno preživela. Tukaj pa nastane problem. Strah naju je da ne bova mogla imeti svojih otrok. Sva tudi za posvojitev, vendar stane. Če se bova odločila za hišo ali stanovanje potem ne bova imela za posvojitev.
Pri svojih letih sem dala skozi že 4 težke operacije ( v enem letu)in enostavno ne morem reči kar bo pa bo. Čeprav mi vsi pravijo prepusti se toku življenja pa bo vse steklo, za naju ni tako enostavno.

Rajši sem v podnajemniške stanovanju z otrokom kot pa veliko hišo in brez otrok. Čeprav sama vem da ni prav da sem tako črnogleda si enostavno ne morem pomagati. Čeprav moja tašča ni slaba mi gre vsak njen korak na živce in rada bi da si pri teh letih nekaj ustvariva. Meni pa se vsak dan bolj zdi da imava zavezane roke.
Odločitev bo na koncu tako najina ampak me vseeno zanima vaše mnenje.  


Resnično me zanima, kakšne vrste človek pa si ti, da ti gre na živce vsak korak človeka, ki ni slab in je vredu??? Predvidevam, da prideš do tega, da ti gre na živce samo vsak drug korak je že velik uspeh!

Evo ti moje mnenje - imam občutek, da hočeta izsiliti lastno prepričanje v nezmožnost shajanja s partnerjevimi starši samo zato, da bi dokazala kako vidva zmoreta. Bumbara, vsaj en problem bi lahko rešila s pol muke!


jap, to ti js tut pravim, pa me ne poslušaš.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]



Mislim da nisem prava:)



kiss -> RE: Kaj storiti? (28.8.2011 14:31:20)

Najprej hvala za odgovore.
Mansarda v kateri stanujeva sedaj ni pisana na naju. V primeru da bi se odločila da bova navrhu se tašča in tast strinjata da bi se naredil prepis. Drugače sta čisto vredu, le tašča nima svojega življenja in se vtakne v čisto vsako stvar. Do ene meje me ne moti, ampak včasih gre pa predaleč in me tako ujezi da bi kar eksplodirala.
V živlenju sem za svoja leta prestala veliko in enostavno mi ni da bi tašči razlagala kam grem, kdaj pridem.
Ne rečem da ona določenih stvari nima prav ampak če nekaj ni po njeno začne izsiljevati in potem midva popustiva da je mir pri hiši, če ne še pol mesec in pol poslušam da to pa ni bilo prav,....




kiss -> RE: Kaj storiti? (28.8.2011 15:09:38)

Midva z možem sva se odločila da s taščo in dastom ne bova živela, zakaj?to bi bila že druga tema, ampak tako sva se pač odločila. Tako da me bolj zanima kaj narediti v mojem primeru. Še malo počakati z gradnjo hiške, kupiti stanovanje,....
predvsem me zanima vaše mnenje tukaj.
Bo pa pregled naslednji teden tako da prosim malo za držanje pestk zame:).



Anonimen -> RE: Kaj storiti? (28.8.2011 19:40:41)

IZVIRNO SPOROČILO: kiss

IZVIRNO SPOROČILO: tinymaliny

IZVIRNO SPOROČILO: Bakfark

IZVIRNO SPOROČILO: kiss

Pozdravljeni, Stara sem 27 let,mož 29 let. Pred tremi leti sva se odločila za otroka. Ker nama po letu dni ni uspelo sem odšla na operacijo kjer so ugotovili, da je zanositev možna le z umetno oploditvijo. Odšla sva na umetno oploditev in zanosila sem v prvo. Po 8. tednu nosečnosti je sledil splav. Odšla sem na abrazijo kjer je prišlo do perforacije mehurja. Potrebna je bila operacija mehurja. Na operaciji se je še odkrilo veliko stvari ki naj bi jih odpravili (endometrioza,…)vendar naj bi imela zelo slabo maternico. Kirurg je rekel da naj pridem določen datum na pregled nato se bova pogovorila za naprej. Imava pa še tri zamrzjenčke. Zdaj pa z možem ne veva kaj narediti. Živiva z njegovimi starši. V mansardi imava stanovanje. Njegovi starši so vredu, želita si da bi stanovanje opremila do konca, vendar midva nisva zato. Njegova mama ima včasih nore izpade in enostavno si želiva nekaj svojega. Imava možnost zidati hiško. Mož bi vzel kredit za 20 let in z mojo plačo bi se normalno preživela. Tukaj pa nastane problem. Strah naju je da ne bova mogla imeti svojih otrok. Sva tudi za posvojitev, vendar stane. Če se bova odločila za hišo ali stanovanje potem ne bova imela za posvojitev.
Pri svojih letih sem dala skozi že 4 težke operacije ( v enem letu)in enostavno ne morem reči kar bo pa bo. Čeprav mi vsi pravijo prepusti se toku življenja pa bo vse steklo, za naju ni tako enostavno.

Rajši sem v podnajemniške stanovanju z otrokom kot pa veliko hišo in brez otrok. Čeprav sama vem da ni prav da sem tako črnogleda si enostavno ne morem pomagati. Čeprav moja tašča ni slaba mi gre vsak njen korak na živce in rada bi da si pri teh letih nekaj ustvariva. Meni pa se vsak dan bolj zdi da imava zavezane roke.
Odločitev bo na koncu tako najina ampak me vseeno zanima vaše mnenje.  


Resnično me zanima, kakšne vrste človek pa si ti, da ti gre na živce vsak korak človeka, ki ni slab in je vredu??? Predvidevam, da prideš do tega, da ti gre na živce samo vsak drug korak je že velik uspeh!

Evo ti moje mnenje - imam občutek, da hočeta izsiliti lastno prepričanje v nezmožnost shajanja s partnerjevimi starši samo zato, da bi dokazala kako vidva zmoreta. Bumbara, vsaj en problem bi lahko rešila s pol muke!


jap, to ti js tut pravim, pa me ne poslušaš.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]



Mislim da nisem prava:)



ooooo ja, poznama, poznama![image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]

tole sem čist slučajno prebrala, drugače pa moje mnenje tudi že poznaš.  počakaj na pregled, potem pa novim izzivom naproti!!
soseda



Poka -> RE: Kaj storiti? (1.9.2011 8:07:31)

Na tvojem mestu se ne bi zaletavala s hišo, ker gradnja je precej stresna. Odvisno od financ, ker sta mlada, ne verjamem, da sta ravno bogataša... Sama sem dala to skozi, se ravno vselila, malo pred vselitvijo sva se z mojim odločila za [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image], ampak bo zgleda še trajalo. Hiša je ful prevelika. Ne rečem, da ni fajn, luksuz... ampak imam zdaj v eni veliki otroški sobi živali, v eni pa tudi neke nepomembne stvari. Da ne rečem, prazna je še tretja soba, ki sicer ni namenjena otroški, ampak sva jo naredila za vsak slučaj. Zdaj imava kredite, tako da potovat ne vem kam ne moreva in če še to ne rata, sva v bistvu stran vrgla čas in denar. 



Anonimen -> RE: Kaj storiti? (1.9.2011 11:08:48)


IZVIRNO SPOROČILO: kiss
Rajši sem v podnajemniške stanovanju z otrokom kot pa veliko hišo in brez otrok.



Odgovorila si si že sama [sm=smiley1.gif].



Stran: [1]