|
lišček -> Kako pomagati tašči (12.8.2011 12:21:34)
|
Pozdravljeni.
Včasih prebiram ta forum in sem se odločila vprašati za mnenje glede našega "problema". Naslov mogoče zavaja, ampak zgodba je sledeča (bom poskušala biti kar se da kratka vendar z vsemi pomembnimi podatki). [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]
Partner je iz družine, kjer je nekaj let "prebival" alkohol. Oče je večkrat prišel domov pijan. Ne vem kolikokrat na teden, ampak ko je prišel pijan, je bilo včasih ok, včasih pa ne. Padali so tudi udarci po mojem partnerju, za starejšega sina ali mamo ne vem, če ju je kdaj udaril. Po besedah mojega partnerja, je bila mama enkratna mama, najboljša kar si jo lahko človek zamisli in otroštvo sta imela nepozabno. Pravi tudi, da je bil oče fantastičen, ko ni bil pijan. No, potem se je oče spremenil in je prenehal piti (takrat je bil partner že na faksu). To so bila najlepša leta (mislim, da je bilo 4 leta, ko je trajal ta "mir"). No, potem pa se je njegovi mami v glavi sprožil nek kliker in se ji je utrgalo. Potem je bilo doma dretje skorajda vsak dan. Kaj je bilo, kakšen je bil oče... vse za nazaj, o preteklosti in podobne zadeve. Postala je resnično težka oseba. Oče se v bistvu ni niti veliko branil, ker ve, da je ravnal narobe, tako da se ni kregal nazaj (to sklepam po deloma slišanih prepirih).
Kakorkoli, mama je postala resnično težka oseba. Zadeva je taka, da nima nobenih prijateljic, čeprav si jih hitro najde (besede mojega partnerja), vendar potem jo začne nekaj motiti "pa ona je taka ... tista je takrat naredila to pa to..." in jih "šimfa" na veliko. Milo rečeno- je hinavska. Taka je tudi v večini primerov. Ko jo kaj moti, ne bo nič rekla, potem pa bo v eni izmed svojih scen povedala vse to, kar jo je zmotilo tri tedne nazaj. Dejansko meče v obraz vse, kar sploh nima nobenega smisla. Partner pravi, da sumi, da ima bipolarno motnjo, ker je včasih vse ok in je popolnoma normalna, tudi nasmejat se zna; drugič se ji strga, je narejena in njen nasmeh in prijazen glas sta taka, da ti kocine pokonci vrže. Pa takrat se dere in ne vem kaj še. Oče je opazil tudi, da je doma dretje vedno (ampak res vedno ob polni luni). No, zadnje čase se zadeva stopnjuje, je baje dretje vsak dan, kar je opazno tudi s par zadnjih obiskov, ko se je začela dret za brezveze. Npr da je oče spraševal kolega, ki jim je prišel nekaj pomagat pri hiši (pa delo ni lih za 1h) kaj bo jedel oz kaj mu lahko ponudi, da je tisti špeh, ki ga je oče kupil zanič... Brezveze v galvenm in nobenega smisla nima.
S partnerjm sumvia tudi, da pije. Osebno sem jo jaz zavohala, da je smrdela po alkoholu in partner tudi. na soočenje, če pije, je odgovorila, da "zdaj pa lahko tud ona počne kar hoče" (niso točne besede, tako da ne me lovit, je pa rekla nekaj v stilu da je zdaj njen čas). Če jo partner kdaj drugič sooči z alkoholom pravi, da ni res, da ji sapa smrdi, ker ima umetne zobe. No, tu je jasno, da pije, verjetno vedno, ko so takšne scene. Težko je razložit zadevo, če niste temu priča. Mama se obnaša kot dve različni osebi.
Je tudi zelo vsiljiva kar se najine hčerke tiče, moti jo marsikaj, kar ne delamo po njeno. Zadevo seveda slišimo šele več kot dva meseca po tem, ko mislimo, da je že zdavnaj mimo. Banalen primer ampak npr: je kupila stajico in jo postavila v dnevno sobo. Oče ji je govoril, da naj ne kupi kar tako, da naj nas in njunega drugega sina (ki ima skoraj leto starejšo hčerkico). No, stajica naju ni zanimala. Potem je začela razlagati, da bo najina mala lahko lepo notri, da se tam super nauči hodit. Ko je partner rekel, da mala ne bo v stajici, ko bomo tam na obisku (to je bil ves namen), ker se nikoli ne zadržujemo v dnevni sobi, ampak v jedilnici. Potem je ugovarjala, da se otrok tam socializira, in da se nauči hodit, da se ob držanju kavča tega ne more. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] Gor, dol stajica, mala se bo lih naučila hodit tam v tistih parih urah enkrat 3x na mesec, ko smo tam. Kakorkoli, stajico je potem vrnila, se tudi starejši sin ni z njo strinjal. No, danes je po telefou zopet privlekla zadevo na dan. Včeraj smo bili tam, ker sem jaz rekla, da bi bilo fajn, da gremo, da se ne bo počutila da ji vnuklinje ne pustiva videti. Mojemu partnerju gre mama že strašno na živce in nazadnje so se tam konkretno skregali. No, včeraj je zopet pila, akr se je zavohalo, ko je prišla zraven. Seveda potem tudi normalna ni mogla bit. Je psotavljala eno in isto vprašanje mali, ki se je v bistvu nanašalo na naju; " ni ti fajn tule ane...ni ti fajn tule...ja, tebi ni fajn..."... in podobne zadeve. Ko jo je vzela v naroćje je mala začela takoj jokat. Ne vem ali zaradi narejene priajznosti (partner ji je tudi rekel, da naj se normalno pogovarja, da naj neha špilat) ali zaradi česa drugega. No, potem sem mu pa na samem rekla, naj ne ne kritizira za vsako stvar, in naj ji raje poskuša pomagat, da mala ne bo jokala pri njej. Mala namreč joka pri njej tudi zato, ker mama vedno dela po kuhinji ko pridemo na obisk. Ok, pridemo na kosilo, pa potem ona pripravlja še miljavžent jedi in je ni z nami, tako da izpade kot da pridmeo tja smao jest. Sem že rekla partnerju naj ji pove, da ni treba toliko kuhat, pa tudi spremenili smo čas obiskov, tako da po kosilu ostanemo dlje. No, včeraj je potem mama še enkrat prijela hčerko (stara je 6m) in ji je tud partner povedal kako naj jo prime, da bo mali v veselje. Tako da se je obrnila k mizi, mala pa se je igrala z igračkami in ropotala. Tudi mama se je začela smejat in bolj normalno pogovarjat in sem bila že vesela, da ssmo "na pravi poti". No, danes je, kot sem že omenila, partner dobil klic od svoje mame. Da mala skoz joče, ko je pri njej, da je otrok nesrečen, da se je ona trudila za njiju dva z bratom, da sta bila vedno srečna in imela vse, kar sta hotela... Take je ven metala in ga ni hotela poslušati niti o tem, da se pač mala trenutno boji drugih ljudi in da mora bit potrpežljiva, da ji je rekel samo adijo. Aja, da ne pozabim, da je seveda omenila tudi to, da nima stajice in da otrok ni svoboden. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]
Da zadevo počasi zaključim, partnerja skrbi to njeno obnašanje. Mene tudi, in moram priznat, da me je včasih prav strah, da bo mali kaj naredila, ali pa v navalu prepira storila kaj mojemu partnerju ali njenemu možu. Ne vem niti, če pride v poštev kakšna terapija, ker ona pravi, da ona nima nobenega problema, da so vse drugi krivi. Pa ne mislimo zdaj tu alkohola, ampak na splošno ona res misli, da nima niti ene napake, medtem ko napake drugih takoj opazi in jih tudi ne pozabi omenit. Partner zato dvomi da bi kakšna terapija pomagala, ker takoj ko bi kdo omenil, da se mora tudi ona spremenit/potrudit ipd, ne bi več prišla ( vkolikor bi tja sploh šla). Pravi tudi, da mu mama pred očmi propada in da živi v preteklosti. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image]
Če ima kdorkoli kakšno idejo ali nasvet, je vse dobrodošlo. Če ne drugega, sem se pa vsaj malo izkašljala.
|
|
|
|