PapuaNG
|
No, da vam še jaz iz prve roke povem, kako je z otroškimi v AUT oz. drugih evropskih državah (ker veliko ljudi tega ne ve). To področje ureja Uredba (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti, na podlagi katere se urejajo razmerja predvsem za osebe, ki živijo v eni državi članici, delajo pa v drugi državi članici. Npr. Slovenec, ki dela v Avstriji, je tipičen primer. Zaradi lažjega uveljavljanja pravic in preprečevanja diskriminacije med lastnimi in tujimi državljani oz. prebivalci, ki imajo v določeni državi prijavljeno stalno prebivališče in tistimi, ki imajo stalno preb. prijavljeno v drugi državi članici. Kar se otroških dodatkov (in drugih družinskih prejemkov) tiče, velja princip, da tista država, kjer plačuješ prispevke, prispeva tudi nekaj tvoji družini v obliki otroškega, starševskega dodatka itd. Tako lahko Slovenec,zaposlen v AUT, tudi v AUT zahteva otroški dodatek za svoje biološke otroke. Ne glede na to, ali sta z mamo otrok poročena ali ne. Otroški dodatek načeloma lahko na podlagi očetove zaposlitve zahteva tudi mama otrok, ki ne živi z njihovim očetom (če otroci živijo z mamo). Ampak recimo, da imamo 'normalno' družino, kjer starši živijo skupaj z otroci. V kolikor je mama teh otrok v SLO nezaposlena, ves otroški dodatek izplača AUT, v SLO taka družina ne more nič uveljavljati (lahko bi uveljavljali razliko, a so avstrijske dajatve toliko višje, da bi bila razlika 0). Če pa je mama v SLO zaposlena, mora družina dajatve uveljavljati najprej v SLO, razliko pa potem v AUT. Enako velja za vse preostale države članice EU, tako da to ni neka cvetka AUT. Je pa res, da imajo v AUT precej visoke dajatve za otroke....če katero še kaj zanima v zvezi s tem, me lahko kontaktira :)
|