sirenetta -> RE: Spanje v skupni postelji? (3.12.2011 22:50:20)
|
IZVIRNO SPOROČILO: Paštetka Sin je spal v posteljici zraven najine, največkrat pa med nama. Nikoli se nismo naspali. Ko se je hčerka rodila je šel v svojo sobo, vendar smo ga težko navadili na svojo posteljo. Uvajali smo ga kakšna dva meseca pred rojstvom. Na koncu sta ponoči oba pristala v zakonski postelji, mož pa ponavadi v dnevni. Pri dveh mesecih, ko je imela hčerka težave z dihanjem in je morala obvezno biti v svoji postelji, ki se ni smela niti dotikati najine postelje, se je le- ta hitro navadila spati v svoji postelji, in smo spali. Sin pa še zdaj pri šestih letih pričeše ponoči k nama. [sm=jezicek.gif] ok, zdaj zna že pri 4 letih priti tudi hčerka. In ko pride prvi se seli moż v eno otroško sobo in ko pride drugi, se ponavadi selim še jaz v drugo otroško. In potem zna kateri že drugič priti za mano, pa se spet selim v spalnico. Pri nas se nikoli ne ve, kdo se bo kje zbudil. [sm=smiley36.gif] Ok, zdaj smo se že navadili, ampak ko sta bila dojenčka, pa je bilo manj naporo oz. so vsi bolj spali, če sta spala v svoji postelji in sobici. Te vsaj vsak prdec in stokec ne zbudi. [sm=smiley36.gif] zdaj nam pa paše cartanje in stiskanje, ampak po 5 minutah je že dovolj, ko ti potiskata noge med tvoje noge ali našpičita rit v tvoj trebuh. Včasih tako zvijeta noge in roke okrog naju, da se mi zdi, da se bomo zavozlali.[sm=jezicek.gif] [sm=jezicek.gif] [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] Ma vi imate cele migracije ponoči... Vam pa ziher ponoči ni dolgčas,[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]. Mi smo zaenkrat v fazi ena tega tvojega opisa - sina navajamo na to, da spi sam, približno tri mesece pred rojstvom drugega otroka...tako da me faza dva (nočne migracije) še čaka,[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]. Še odgovor na temo: na sploh je moje mnenje tako: če pomislim, da meni ne bi pasalo spat sama samcata v eni sobi, ampak mi paše imeti nekoga ob sebi ponoči, zakaj bi v to silila svojega otroka. Moja izkušnja: sin je od rojstva prvi mesec spal v svoji posteljici poleg zakonske postelje, ob dojenju se je selil k meni in potem nazaj v posteljico. Razlog: bala sem se, da ga med spanjem popeštam ali pokrijem s kovtrom čez glavico in da ne bo mogel dihati. Po prvem mesecu sem ga ob drugem nočnem zbujanju (okoli 3h) vzela v skupno posteljo in je ostal do jutra v skupni postelji. Ko je imel nekaj mesecev smo prešaltali na uspavanje in spanje v skupni postelji. Včasih je spal na moji levi strani (da ne pade ga je ščitila ograjica), včasih pa na sredini. Zdaj ima 3 leta in smo mu z otroške posteljice posteljice sneli ograjice in jo predelali v mladinsko posteljico, jo obložili s plišastimi živalicami, ki jih obožuje in spančka v svoji posteljici, občasno se seli sredi noči v skupno posteljo. Kako bo, ko bo prišel nov član še ne vem, javim čez par mesecev,[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image].
|
|
|
|