Mama duda

Mama duda (Polna verzija)

Forum >> [Dojenček] >> Dojenje in dodajanje

Sporočilo

Lara28 -> Mama duda (18.7.2011 9:47:27)
Imam težavo, ki me že malo utruja, pa me zanim, kako ste ostale to rešile... Imam hčerko staro 3,5 mesece. Od začetka sva se samo dojile, nekje v 3.tednu pa sem imela premalo mleka in sem morala 1-2x dnevno dodajat. Kljub vsemu sem vztrajala pri dojenju in jo zelo pogosto pristavljala, tako da nama je pri 2 mesecih končno steklo in zdaj se 1.5 meseca samo dojiva. Zdaj imam mleka dovolj, je pa nastal drug problem. Mala me je zamenjala za dudo in visi na meni tudi, ko ni lačna. Potem se celo še jezi, ker ji mleko teče ona pa ne bi jedla:) Zdaj je pogruntala, da samo malo žveka bradavico ne pa tudi vleče. Mene pa seveda to boli, pa tudi časa nimam, da bi cel čas visela na meni. Imam še starejšega sina, ki me tudi potrebuje, pa še pomoči nimam nobene. Mož tudi ne more pomiriti dojenčice, ker ona hoče zizo!!!! Sem že od začetka poskušala z dudo, pa zavrača prav vse. Tudi po steklenički pije samo takrat, ko je že fuuul lačna. Dopoldan še nekako gre, se doji na 1,5-2 uri, potem pa vedno več, tako da sva popoldan na zizi že vsake pol ure..... ne naredim nič! NIKAMOR ne morem, ne sama ne z njo, ker tudi če jo imam s sabo, hoče bit priklopljena. To pa v trgovini npr. ravno ne gre[sm=smiley36.gif] Če z dan tudi zelo malo spi, ene 3-4x po pol urce mogoče, včasih še to ne. Bi pa spala, če jaz ležim zraven nje in ima bradavico v ustih:) HVALABOGU spimo ponoči. Zaspi okoli 22ih in spi do 7ih, vmes pa 2x na hitro poje. Zelo sem vesela, danama dojenje teče in da je mleka dovolj, ampak sem že malo obupana. Čeprav je drugače ful dobrovoljček in gruli in se mi smeji, kr pojedla bi jo. Sem pa žalostna ker je sin žalosten, ko se ne morem z njim ukvarjat in mi kr govori naj ji dam flašo... drugače jo ima pa zelo rad in jo je res lepo sprejel. Ampak mislim, da šele zdaj dojema, da mu na nek način "vzela" mamico, ker res nimam dovolj časa zanj. Zvečer niti slučajno ne morem z njim prebrat pravljice (razen če je tamala na zizi) in se stisnit z njim v postelji, ker zvečer je najhuje. Od 19ih do 22ih je konstantno na meni, drugače pa kriči, kot da je iz kože dajemo. Kak ma zizo v ustih, je zadovoljna. Oba imam zelo rada in vse ostalo sem dala na stranski tir, pa kljub temu včasih ne vem, kako naj ukrepam:) Kakšen nasvet? Hvala!

honey* -> RE: Mama duda (18.7.2011 10:33:06)
Oila! Moram priznati, da sem se med branjem večkrat nasmehnila, seveda ne zaradi tvoje situacije, ampak ker sem se večkrat spomnila da je bilo pravzaprav pri nas isto. Nočna mora! Naša dama je tudi na meni visela skoraj cele dni. Dojili sva se non-stop. Nikoli ni minila ura vmes med dojenji, kaj šele kaj več. Je bilo pa tako, da je vsaj ponoči resnično že od samega začetka prespala celo noč- seveda, saj je bila cel dan skoraj budna in na zizi. Dude ni in ni sprejela.Jaz sem bila njena duda. Vztrajala sem skoraj dva meseca! Dva meseca neprestanega dojenja, boleče in krvaveče bradavice, veliko joka zaradi tega, utrujenost in nič časa za ostale stvari (kuhanje, pospravljanje). Ko resnično nisem zmogla več, smo šli na flašo. Mleko sem si črpala, ji ga dajala po flaški. Tako je bilo do njenega 4. meseca, potem je mleka začelo primanjkovati in smo dodajali Babylove AM. Vmes je sprejela še dudo. Dojili se nisva več. Jaz enostavno nisem videla druge rešitve. Moram reči, da je bilo naporno to odvajanje, ampak od takrat sem bila veliko bolj zadovoljna, predvsem pa se mi zdi, da je mala bila bolj srečna. Ni več toliko jokala, ni več veš čas iskala zize in več sva lahko uživali skupaj. Lahko sva hodili na dolge sprehode, v trgovino sva šli, lahko sem tudi skuhala, pospravila. Lahko sem se ji posvečala še kako drugače, ne samo z dojenjem. Sama pa sem bila veliko bolj srečna v vlogi mame. Moram reči, da mi je bilo na začetku zelo hudo, ker sem jo zelo želela dojiti dlje... Poleg tega, se mi zdi dojenje nekaj zelo lepega in posebnega. A takrat je bilo to zame mora, muka. Neprestan jok, noben je bi mogel pomiriti, samo dojenje... Očka je bil žalosten, ker je ni mogel potolažiti, jaz napeta, sita dojenja... Pri nas enostavno ni šlo drugače kot da sva popolnoma prenehali. Ostalo ni pomagalo. Danes je moja enoletnica kljub vsemu zrastla v krepko deklico, predvsem pa je zdrava in zadovoljna. To je samo moja izkušnja, nikakor ne mislim da bi bilo najbolje da se nehata dojiti... mogoče najdeta drugo, boljšo pot. Javi, kako ste se odločili in kako vam gre. Srečno!

DragonLady -> RE: Mama duda (18.7.2011 10:38:45)
Poznana situacija...[sm=smiley36.gif] Naš mali mišek je star 7 mesecev, pa je tudi pogruntal, da je najboljša duda prav mama...sicer se je izboljšalo, ko smo prišli do goste hrane, ampak vseeno je resnično dosti na dojki.Jaz mu sicer vmes večkrat dam dudo, ampak ne rata vedno. K sreči ne zavrača dude, tudi na flaško sva se kar nekaj časa navajala, ker enostavno ni znal in ni hotel piti iz flaške...Sem pa vztrajala in je k sreči osvojil tudi flaško. Ne samo to, tudi iz skodelice ali kozarca že pije (jaz mu pomagam držat kozarec), mogoče celo rajši kot iz flaške... Je pa tako, da mu dojka služi za pomirjanje in uspavanje. Ne za potešitev lakote. Uspavanje brez dojke (smo poskušali večkrat) pri nas ne obstaja. Ponoči ga še lahko parkrat okrog prinesem in mu namesto dojke dam dudo, ampak vseeno je vsaj 3x na noč dojen. Pa ne bi niti rekla "dojen"...tako, kot pri tebi je...v bistvu samo žveka...če bi sesal, bi to čutila. Iskreno povedano, sem že od poroda dalje kronično neprespana in izčrpana...ampak se tolažim, da tudi to mine...Moj prvi sin se je dojil samo do 6 meseca (mi je zmanjkalo mleka), spal je pa od začetka po 7-8 ur...naš najmlajši član je malo drugačen (in prav je tako)...ponoči se večkrat prebuja, skoz bi zizal...nekak se mi zdi prav, da poskušam uživat v vsakem trenutku (kljub kronični utrujenosti), ker prehitro rastejo in odrastejo...vse jemljem s pozitivno žlico in se ne sekiram zaradi vsake ovire na cesti. Sem postala pozitivec zadnja leta in mi dan lepše mine, če ga preživim z nasmeškom in dobro voljo...nekateri pravijo, da naj poskušava s partnerjem tako, da bi ga on pomirjal in uspaval...khmmm....hja, lažje reči kot narediti, hehe...mislim, da po par minutah ata že krampa po steni, ker je že čisto obupan ob poslušanju joka. Ima mama boljše živčke, hehe... V tolažbo...vse enkrat mine...važno, da ste zdravi in se imate radi. Lep sončen pozdrav tebi in tvoji družinici!

Brisani uporabnik -> [Brisano sporočilo] (18.7.2011 14:48:10)
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Lara28 -> RE: Mama duda (18.7.2011 19:55:47)
Že 3x sem hotla nekaj dodat, pa mi ne rata[sm=smiley36.gif][sm=smiley36.gif][sm=smiley36.gif]. [sm=hudicek1.gif]

Lara28 -> RE: Mama duda (26.7.2011 7:50:57)
IZVIRNO SPOROČILO: honey* Oila! Nočna mora! Naša dama je tudi na meni visela skoraj cele dni. Dojili sva se non-stop. Nikoli ni minila ura vmes med dojenji, kaj šele kaj več. Je bilo pa tako, da je vsaj ponoči resnično že od samega začetka prespala celo noč- seveda, saj je bila cel dan skoraj budna in na zizi. Dude ni in ni sprejela.Jaz sem bila njena duda. No, točno tak je pri nas.... Res pa da ne prespi ravno noči, ampak se zbudi do 3x, samo takrat se hitro naje in zaspi nazaja. Tak da nekako živim s tem....se kr naspim. Vztrajala sem skoraj dva meseca! Dva meseca neprestanega dojenja, boleče in krvaveče bradavice, veliko joka zaradi tega, utrujenost in nič časa za ostale stvari (kuhanje, pospravljanje). Ko resnično nisem zmogla več, smo šli na flašo. Mleko sem si črpala, ji ga dajala po flaški. Tako je bilo do njenega 4. meseca, potem je mleka začelo primanjkovati in smo dodajali Babylove AM. Vmes je sprejela še dudo. Dojili se nisva več. Jaz se ne sekiram toliko za pospravljanje, skuhat sicer moram, ampak mije boj žal za čas ki ga nimam za sina. Jaz enostavno nisem videla druge rešitve. Moram reči, da je bilo naporno to odvajanje, ampak od takrat sem bila veliko bolj zadovoljna, predvsem pa se mi zdi, da je mala bila bolj srečna. Ni več toliko jokala, ni več veš čas iskala zize in več sva lahko uživali skupaj. No, naša ne joka toliko in zdaj zadnje dneve ugotavljam, da če me ni, celo zdrži tudi 2 uri brez zize... To je samo moja izkušnja, nikakor ne mislim da bi bilo najbolje da se nehata dojiti... mogoče najdeta drugo, boljšo pot. Javi, kako ste se odločili in kako vam gre. Srečno! Glede na to, da odhajamo v parih dneh na dopust, še vztrajam samo pri dojenju, ker mibo tudi na morju ta varianta najlažja. Potem pa počasi začenjava z GH, pa bo morda vseeno lažje, ker jo bo lahko še kdo drug nahranil[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] Hvala za tvojo izkušnjo, mi je kr lažje, ko vidim, da nisem edina s takimi težavami. Ker vsi okoli mene imajo ali pa so imeli take [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image], ki so jedlii na 3 ure[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] Potem pa se mi res zdi, da sem jaz malo čudna...

Lara28 -> RE: Mama duda (26.7.2011 7:54:38)
IZVIRNO SPOROČILO: DragonLady Poznana situacija...[sm=smiley36.gif] Naš mali mišek je star 7 mesecev, pa je tudi pogruntal, da je najboljša duda prav mama...sicer se je izboljšalo, ko smo prišli do goste hrane, ampak vseeno je resnično dosti na dojki.Jaz mu sicer vmes večkrat dam dudo, ampak ne rata vedno. K sreči ne zavrača dude, tudi na flaško sva se kar nekaj časa navajala, ker enostavno ni znal in ni hotel piti iz flaške...Sem pa vztrajala in je k sreči osvojil tudi flaško. Ne samo to, tudi iz skodelice ali kozarca že pije (jaz mu pomagam držat kozarec), mogoče celo rajši kot iz flaške...No, to mi daje upanje..... ..ampak se tolažim, da tudi to mine...l...nekak se mi zdi prav, da poskušam uživat v vsakem trenutku (kljub kronični utrujenosti), ker prehitro rastejo in odrastejo...vse jemljem s pozitivno žlico in se ne sekiram zaradi vsake ovire na cesti. Sem postala pozitivec zadnja leta in mi dan lepše mine, če ga preživim z nasmeškom in dobro voljo... Glede na to, da je to moj drugi otrok, se tudi jaz zavedam, da bo minilo in skušam uživat, čeprav je včasih ekstremno naporno.... nekateri pravijo, da naj poskušava s partnerjem tako, da bi ga on pomirjal in uspaval...khmmm....hja, lažje reči kot narediti, hehe...mislim, da po par minutah ata že krampa po steni, ker je že čisto obupan ob poslušanju joka. Ima mama boljše živčke, hehe... To mi je pa znana situacija!! Ampak gre malo na boljše zadnje dni. V tolažbo...vse enkrat mine...važno, da ste zdravi in se imate radi. Lep sončen pozdrav tebi in tvoji družinici!

Stran: [1]